Bralni festival v organizaciji Nemškega združenja založnikov in knjigotržcev je letos kot osrednjo gostjo predstavil Slovenijo in gostil številne slovenske književnike in založnike, kar je tudi uvod v intenzivnejšo fazo priprav za kandidaturo za častno gostjo Frankfurtskega knjižnega sejma.

Jančar: Mislil sem, da so žičnate ograje preteklost
Festival se je končal z dobrodelnim literarnim dogodkom za begunce v berlinskem Deutsches Theatru, kjer je med petimi gosti iz različnih držav nastopil tudi Drago Jančar. Kot je povedal, z grenkobo opazuje današnjo Evropo, ki ponovno postavlja žičnate ograje.

Jančar je bral iz besedila Augsburg, ki ga je napisal leta 1992, v času jugoslovanske vojne. Augsburg je po njegovih besedah lahko tudi metafora za Evropo, za strah, kakšna bo njena prihodnost. Evropa se spoprijema z begunsko krizo in terorizmom, v ljudi se naseljuje strah. "Če vlada strah, so ljudje pripravljeni narediti marsikaj," je povedal Jančar. Izrazil je upanje, da se bo zdaj že znamenita misel kanclerke Angele Merkel "zmogli bomo" uresničila, in izkazal spoštovanje nemški širokosrčni politiki do beguncev.

Nemška širokogrudnost do prišlekov in slaba vest zaradi druge svetovne vojne
Priznani in z najvišjimi priznanji za književnost nagrajeni nemški pisatelj F. C. Delius se je spraševal, kdo vse je v književnosti že tematiziral begunce. Presenečen je ugotovil, da je leta 1984 napisal roman Adenauerplatz, iz katerega je prebral tudi odlomek o vprašanju beguncev. V njem med vrsticami namiguje, kako je nemška širokogrudnost do prišlekov povezana tudi s slabo vestjo zaradi druge svetovne vojne.

Delius sicer zagovarja stališče, da umetniki ne morejo odgovarjati na politična vprašanja, kot je, kako rešiti begunsko krizo. Umetniki lahko hitreje, z več občutka prepoznajo razmere, jih tematizirajo premaknjene na občo raven, če že, je to njihovo poslanstvo, je povedal Delius.

Pretežke zgodbe, da bi se jih lotevala lahkotneje
Romunsko-nemška pisateljica in Nobelova nagrajenka Herta Müller je v intervjujih večkrat poudarila, da je bil diktator Nicolae Ceausescu nor, zaradi njega je bilo nore pol Romunije in zaradi njega je ona sama zlomljena oseba. Kot je povedala v Berlinu, bi kdaj raje pisala lahkotneje, z ironijo, a so zgodbe pretežke, preveč je uničena, da bi lahko zavzela primerno distanco. Občinstvu je ob projekcijah brala kolaže, objavljene v knjigi Vater telefoniert mit den Fliegen. Besedila, omejena na velikost razglednice, so sestavljena iz besed, ki jih je izrezala iz tiskovin, tudi barvnih, nemških revij, ki jih siva Romunija ni poznala. Vsi kolaži so metafore, od začetka do konca, šteje vsaka malenkost; velikost besede, barva in oblika črke.

"V Siriji na običajne ljudi strelja več napadalcev, z vseh koncev"
Svojo begunsko zgodbo je predstavil pisatelj Bahman Nirumand, ki je v 60. letih pribežal iz Irana. Nirumand ne verjame, da kdo domovino zapusti prostovoljno. Če pomisli na današnji Iran, je to verjetno popolnoma druga država, kot jo je zapustil. Danes bi se lahko, kot je ponazoril, veliko lažje sporazumeli nemška in iranska mladina. Zdajšnje razmere v Siriji so po njegovem mnenju še veliko hujše, kot je bila njegova izkušnja, ko je bežal pred režimom šaha Reze Pahlavija. "V Siriji na običajne ljudi strelja več napadalcev, z vseh koncev."

Batorjeva upa, da bo prišlo do upora
Poljska pisateljica Joanna Bator je po branju na kratko spregovorila o političnem položaju v svoji državi. Oblast je na oktobrskih volitvah prevzela nacionalistično konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS). Premierka Beata Szydlo je bila pred dnevi zelo kritična do programa EU-ja za premestitev beguncev, češ da ga nekatere članice izkoriščajo za prelaganje bremen. "Poskusov izvoziti problem, ki so ga nekatere države ustvarile same brez sodelovanja drugih, ne moremo označiti za solidarnost," je poudarila. Batorjeva je bila kratka: gre za demokratično izvoljeno vlado, ki ni nujno vedno dobra, njeni nasprotniki so še vedno v šoku. Pisateljica upa, da bo prišlo do upora.

V valu beguncev je treba prepoznati posameznike
Intendant Ulrich Khuon je na začetku literarnega večera povedal, da se njegovo gledališče ves čas angažira pri pomoči beguncem. Pri tem je opozoril, da je v "plazu oziroma valu beguncev, kot se pogosto reče, treba prepoznati posameznike". Prav literatura lahko pripomore k večji senzibilnosti in občutku za posameznega človeka. Izkupiček od vstopnin in honorarjev bo namenjen berlinski organizaciji Medibüro, ki skrbi za zdravstveno oskrbo beguncev.