Uro in pol dolg pogovor z naslovom Rojstvo komedije iz duha obupa, ki je bil del bralnega festivala Stadt Land Buch, na katerem je letos osrednja gostja Slovenija, je vodil literat in prevajalec Matthias Göritz. Rdeča nit pogovora je bila Lubitcheva komedija iz leta 1942 To be or not to be, umeščena v varšavski geto med 2. svetovno vojno.

V komediji o igralski skupini, ki uprizarja svoje zavojevalce s Hitlerjem na čelu, je po mnenju Žižka in Krečičeve bistvena igra vlog, uprizarjanja drugih in ne nazadnje samega sebe. V nasprotju s splošno sprejetim gledanjem, da smo resnični šele, ko maske padejo, je Žižek prepričan v nasprotno. Smo tisto, kar uprizarjamo. V komedijah zgodnjega Hollywooda je bilo to še bolj v ospredju.

Po mnenju filozofa je treba biti s komedijo in humorjem previden. Popolnoma logično se mu zdi, da iz največjih tragedij, nepredstavljivih strahot, kot sta bila holokavst in Srebrenica, nastajajo dobre komedije ali odlične šale. Brutalne, povsem neokusne šale na račun Srebrenice govorijo preživeli. Komedija je v tem primeru nad tragedijo, meni Žižek. V nekem trenutku so namreč razmere že tako grozljive, da se tragičnost zlomi in nastopi humor.

Kot je poudaril, pa je ključno, da je tisti, ki izreka takšne šale ali izraža sočutje, sredi dogajanja. Prevelika distanca, ki si rezervira čas za razmislek in iskanje vsakršnih kontekstov za pojasnjevanje dogodkov, ni vedno upravičena. Slovenski filozof je zato zelo skeptičen do tistih, ki zadnje dni iz naslanjača ponavljajo "Je suis Paris".

V svojem nastopu je spregovoril tudi o romanu svoje žene Jele Krečič Ni druge, ki so mu nekateri "idiotski kritiki", kot jih je označil Žižek, očitali klišejske like, niso pa opazili, je dejal Žižek, da je pisateljica izhajala prav iz žanra klasične hollywoodske komedije. Ker je Žižek kot običajno ves čas skakal v besedo tako moderatorju kot avtorici knjige, mu je ženska iz občinstva precej razburjeno zavpila, ali lahko pusti ženo do besede.

Krečičeva je na kratko predstavila svoj roman, v katerem se zapuščeni protagonist na koncu ujame z lezbijko. Kot sta poudarila oba, ni to nič nenavadnega, tako kot pri Lubitschu so vse ljubezni ali naklonjenosti legitimne in prave.

Krečičeva: danes bi težko posneli Diplomiranca
Pisateljica in filozofinja je podala tudi pogled na ljubezen nekoč. Hipijevska šestdeseta, ki so na vso moč zagovarjala svobodno ljubezen, so imela posledice v konservativni družbi. Danes si je po njenem mnenju nemogoče predstavljati, da bi v Hollywoodu posneli Diplomiranca (1967) z Dustinom Hoffmanon, ki spi z mamo svoje simpatije. Omenila je še film Sramota (2011) Stevena McQueena o seksualnem odvisniku. Vsebina, ki ima nastavke za vrsto humornih učinkov, se spremeni v skrajno konservativen film, v obupa polno tragedijo, ki protagonista iz kadra v kader ves čas samo kaznuje.

Novo vrednotenje zapovedanih občutij in dojemanja sveta je Žižek ponazoril s primerom iz praktične psihoanalize. Včasih so ljudje hodili na terapije, ker so imeli vrsto nekonvencionalnih želja zunaj urejenega partnerstva. "Danes je že problem, če si zvest ženi, saj naj bi šlo za fiksacijo, večino pa muči občutek, da ne uživajo dovolj," meni Žižek. To so današnje žrtve zapovedanega užitka, slogana - "Uživati moraš" ("You have to enjoy"), kjer tudi za komičnost ne ostane prav dosti prostora.