Konservatorji in znanstveniki so v zadnjem letu opravili celo vrsto testov, ki so z 99,9-odstotno gotovostjo potrdili, da je izvod knjige Des destinees de l'ame francoskega avtorja Arsena Houssayja, ki ga ima v lasti knjižnica Houghton (pod okriljem univerze Harvard), vezan v platnice iz človeške kože.

Elegantno?
Izvod knjige, ki jo je opisal kot "meditacijo o duši in življenju po smrti", je Houssaye sredi osemdesetih let 19. stoletja podaril enemu izmed svojih prijateljev, zdravniku, ki je bil tudi zagret knjižni molj. Obdarovanec, dr. Ludovic Bouland, je knjigo zvezal v kožo "neimenovane duševne bolnice, ki je umrla za kapjo", kot pričajo arhivi knjižnice. Doktor je v knjigi pustil celo listek s pojasnilom, kaj je storil. "Vezana je v pergament iz človeške kože, na katerega ni bil odtisnjen noben znak, da bi ohranili njegovo eleganco. Pozoren pogled bo zlahka razločil posamezne pore. Knjiga o človeški duši si je zaslužila človeški ovitek," je zapisal.

Stoletja stara praksa
Čeprav se zdi ideja ovijanja knjige v človeško kožo danes marsikomu odvratna, pa je praksa menda stara že več stoletij in nekoč ni veljala za tak silen tabu. Postopek, ki se mu strokovno reče antropodermična bibliopegija, ima korenine (vsaj) v 16. stoletju. Priznanja zločincev so včasih zvezali z njihovo kožo, včasih pa si je posameznik tudi sam zaželel, da bi ga družina ali partner po smrti "obdržali" v obliki knjige.

Drug primerek vas čaka v Londonu
Bouland je v svojem sporočilu poznejšim generacijam opozoril na še eno knjigo iz svoje osebne zbirke, De integritate & corruptionis virginum notis (Zapiski o čistosti in kvarjenju devic) Séverina Pineauja, ki je prav tako doživela podobno obdelavo. Ta primerek iz 17. stoletja, ki je danes shranjen v londonski galeriji Wellcome, je še pobarvan z naravnimi barvili.

Dve knjigi oprani suma
Houssayjevo morbidno knjigo je knjižnici Houghton leta 1934 v hranjenje izročil nek zbiratelj knjig, trajno pa je v njihovo last prešla po njegovi smrti. Univerzitetni časopis Crimson je že leta 2006 prvič poročal, da so v orjaški zbirki knjižnice vsaj tri knjige, vezane v človeško kožo. Testiranja so zdaj dokončno potrdila, da sta bili drugi dve "osumljeni" knjigi vezani zgolj v ovčje usnje.

Ne gre za opice
Testiranja, za katera je bilo treba uporabiti mikroskopske delčke vezav vsake izmed knjig, temeljijo na analizi proteinov izvornega materiala. Analiza izvoda Des destinees de l'ame je s popolno gotovostjo izločila "običajne osumljence", ki so jih uporabljali za vezavo knjig, od ovčje do kravje in kozje kože. Še natančnejše analize so bile potrebne, da so izključili možnost, da gre za kožo človeku bližnjih primatov, denimo gibona ali katere izmed velikih opic.