Leta 2004 je Google s skeniranjem množice knjig iz večjih raziskovalnih knjižnic brez pridobitve dovoljenja avtorjev začel ustvarjati digitalno zbirko podatkov, imenovano Google Books, po kateri je mogoče iskati s ključnimi besedami ali daljših citatov. Leta 2005 se je nad projektom pritožilo združenje avtorjev, ki so dejanje ocenili kot hudo kršitev avtorskih pravic in se odločili za tožbo.

Pred leti je proti Googlovi digitalizaciji protestiralo tudi mednarodno pisateljsko društvo PEN. Leta 2009 je na 75. svetovnem kongresu v Linzu društvo vlade pozvalo, naj se zoperstavijo Googlovemu dejanju, saj se je digitalizacije lotil brez dovoljenja avtorjev, kar je popolnoma nezdružljivo z mednarodnimi zakoni in avtorskim pravom.

"Gre za informacije o knjigah in ne za njihovo vsebino"
Nižja sodišča so odločila v prid Googla. Nazadnje je zvezno prizivno sodišče v New Yorku oktobra odločilo, da Googlova zbirka ne predstavlja kršitve avtorskih pravic, saj gre zgolj za informacije o delih, ne pa za vsebino. S takšnim argumentom so svoje dejanje zagovarjali tudi pri Googlu, kjer vztrajajo, da je digitalizacija legalna, saj niso objavili vsebine knjig, poleg tega pa so s tem delali v korist avtorjev.

Googlov projekt omogoča vpogled v 20 milijonov knjig. Uporabniki lahko z aplikacijo Google Books preverijo dela, ki so na voljo, in jih potem tudi nekje kupijo. Objavljeni so bili naslovi in kratki povzetki vsebin oziroma kratki izvlečki. Z odločitvijo vrhovnega sodišča je sodni spor končan.