Vojnović se lahko ponaša s tem, da je kresnika, Delovo nagrado za najboljši roman leta, dobil za oba pretekla romana Čefurji raus! (2009) in Jugoslavija, moja dežela (2013).

"Rekli bi lahko tudi, da je tretji Vojnovićev roman njegovo najbolj kompleksno delo doslej, in sicer tako na ravni gradnje pripovedi, ki prefinjeno preplete življenjske zgodbe treh generacij, kot tudi na ravni romanesknih oseb, njihovih raznolikih, večplastnih in predvsem tudi globoko človeških psiholoških profilov," je utemeljila žirija, ki so jo sestavljali Tone Smolej (predsednik), Tina Vrščaj, Alen Albin Širca in Tina Kozin.

Kot so še zapisali žiranti, Figa prefinjeno in neprisiljeno odpira temeljna vprašanja našega bivanja: vprašanja odgovornosti, svobode, identitete posameznika, njegove samosti, zmožnosti sobivanja z drugim, njegove zmožnosti bližine. A ne le to: Goranu Vojnoviću je uspelo ta vprašanja iztrgati abstraktnosti in jih živo, prepričljivo umestiti v konkretne zgodovinske trenutke, so zapisali.

Pri tem je, tako žirija, lucidno in skrajno občuteno prikazal, kako je tista, ki vedno v temelju določa usodo posameznika, zgodovina. "In če ravno zato lahko rečemo, da je Figa po eni strani roman o času, tudi o človeški neodpornosti na čas, je po drugi strani še bolj res, da je pred nami predvsem tankočutna pripoved o krhkosti in hkrati neminljivosti prave ljubezni," je še zapisala v utemeljitvi.

V imenu Vojnovića, ki ga na današnji razglasitvi ni bilo, ker je z družino v Parizu, je nagrado prevzela urednica Beletrine Špela Pavlič.

V svojem tretjem romanu Figa, ki je izšel pri Beletrini, predstavlja zgodbo treh generacij neke družine na geografskem prostoru nekdanje države. Avtor sam je delo označil za drugačen, tišji roman.

Pester žanrski izbor nominirancev
Za nagrado so se letos, ko je izbor Delove literarne nagrade zaznamovala velika žanrska raznolikost, potegovali še Tadej Golob z romanom Jezero (založba Goga), Mojca Kumerdej z romanom Kronosova žetev, Tomo Podstenšek z delom Papir, kamen, škarje (Litera) in Gašper Kralj s prvencem Rok trajanja (Založba /*cf.).

Žirija je tokratne finaliste izbrala s seznama za leto 2016, na katerem je bilo več kot 110 romanov. Predsednik žirije Tone Smolej je prepričan, da teza, da pri nas izide preveč del, še vedno drži. Marsikaj kaže tudi slabo jezikovno podobo, še meni predsednik žirije. Sicer pa nagrado kresnik od leta 1991 za roman leta podeljuje časopisna družba Delo.

Ko truplo skali zimsko idilo
Tadej Golob, ki velja za raznovrstnega pisatelja, je prejel kresnika leta 2010 za roman Svinjske nogice. Letos je v tekmi njegovo Jezero, kriminalka, ustvarjena po skandinavskem vzoru, a postavljena v slovenski podalpski svet. Prizorišče je namreč zimski Bohinj, kjer razigrana družba praznuje novo leto, nakar se v enem izmed pritokov Save Bohinjke znajde žensko truplo brez glave. Golob je ob uvrstitvi med nominirance povedal, da je Jezero napisal, ker ga je zanimalo, ali zna izdelati kriminalko. In tudi zato, ker gre za enega najbolj popularnih žanrov po svetu, je še dodal.

16. stoletje na današnjih slovenskih tleh
V romanu Kronosova žetev, za katerega je Kumerdejeva letos prejela že nagrado Prešernovega sklada in nagrado Društva slovenskih literarnih kritikov kritiško sito, se razgrinja zgodovinsko obdobje konca 16. stoletja v deželah na območju današnje Slovenije. Po mnenju Dela z izmenjavanjem vpogledov ali perspektiv na življenje tistega časa govori o minevanju, ponavljanju in tudi naši politični sodobnosti, pri tem ne manjka ironije in humorja, ki sta značilna za avtorico. Roman vsebinsko, strukturno in jezikovno kompleksen, pa pravi sama avtorica o svojem delu.

Ko postanejo mladostne iluzije stvar preteklosti
Po oceni Dela je roman Papir, kamen, škarje Toma Podstenška lucidno motrenje atmosfere, ki danes prevladuje pri nas. Avtor v ospredje postavlja frustracije, večno nezadovoljstvo, predvsem pa občutek brezizhodnosti in nekakšne depresije na kolektivni ravni. Prvoosebni roman predstavlja osnovnošolskega učitelja geografije, ki je ujet v prazen eksistencialni prostor poznih srednjih let, ko so mladostne iluzije minile, sedanjost je prazna in monotona, prihodnost pa se zdi še bolj siva. S tem se je dotaknil aktualne tematike iskanja smisla v materialno prenasičenem, a duhovno izpraznjenem svetu, je povedal avtor o svojem delu.

Okus po kriminalki, ki to ni
Roman Gašperja Kralja, pomenljivo naslovljen Rok trajanja, je zgodba o umiranju, ki se prevrne v besnilo preganjavice. "Imena protagonista bralec ne izve, je pa natančno mogoče izvedeti, kaj počne. Njegov poklic je paliativni oskrbovalec, človek, ki namesto svojcev skrbi za umirajoče. Pride na dom, piše dnevnik, izvaja vizite. In ima zmedo v glavi," je o prvencu avtorja, ki živi v Kataloniji, zapisal časopis. Roman vsebuje nekatere poteze, s katerimi sem ter tja potegne na kriminalko, vendar to ni, pa je povedal Kralj o svojem prvencu.

Pregled preteklih "prižigalcev kresu"
Prvi je leta 1991 kresnika prejel Lojze Kovačič za roman Kristalni časi (DZS), leta 2004 pa so mu kresnika podelili še posmrtno, in sicer za roman Otroške stvari (Beletrina). Po dvakrat je poleg Kovačiča in Vojnovića med dobitnike zapisan tudi Feri Lainšček, in sicer za romana Namesto koga roža cveti (1992) in Muriša (2007). Po trikrat sta bila nagrajena Drago Jančar in Andrej E. Skubic, prvi za romane Zvenenje v glavi (1999), Katarina, pav in jezuit (2001) ter To noč sem jo videl (2011), drugi pa za Grenki med (2000), Koliko si moja (2012) in Samo pridi domov (2015).

Po enega kresnika imajo Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva, Štefan Kardoš, Tadej Golob, Davorin Lenko in z romanom Otroštvo lanski nagrajenec Miha Mazzini.