Humboldtova univerza sicer hrani več kot 6.000 knjig iz zasebne knjižnice bratov Wilhelma in Jacoba Grimma.

Knjigi iz obdobja baroka sta bili med drugo svetovno vojno shranjeni v solnem rudniku v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt, da bi ju tako obvarovali pred uničenjem v bombnih napadih. Od tam pa naj bi ju tudi ukradli, sklepajo zgodovinarji.

Sedem desetletij pozneje sta se pojavili na dražbi v Münchnu. Odkupila ju je Humboldtova univerza, pri čemer tako dražbena hiša kot univerza nista želeli razkriti vsote, ki je pri tem zamenjala roke.

Ne le pravljičarja, tudi jezikoslovca
Brata Grimm sta se rodila proti koncu 18. stoletja v nemškem mestu Hanauu. Vpisala sta se na pravno univerzo v Marburgu, kjer sta vzljubila zgodovino in se odločila za študij jezikoslovja.

Med raziskovanjem tradicije še ne izoblikovane enotne nemške države sta začela zapisovati legende in pravljice, ki so tedaj živele le v obliki ustnega izročila. Leta 1812 je izšla prva zbirka Otroških in hišnih pravljic. Kmalu sta pripravila predelano in cenzurirano različico, iz katere so izhajale vse poznejše izdaje.

Uradno sta zapisala kar 209 pravljic, poleg tega sta delovala še na številnih drugih področjih. Veljata tudi za začetnika nemške slovnice in slovarja nemškega knjižnega jezika.

Dva brata, dva muzeja?
Med letoma 1798 in 1841 sta s prekinitvami živela in ustvarjala v Kasslu, kjer od leta 1959 deluje Muzej bratov Grimm. Septembra lani pa je v mestu vrata odprl še dodaten muzej na isto tematiko, ki so ga poimenovali Svet bratov Grimm.