Nekatere knjige od nekdaj veljajo za "klasike", ob katerih se izoblikujejo cele generacije novih bralcev - a zdi se, da vse niso tako večne, kot se je morda zdelo. Asterix in dela Roalda Dahla in celo J. K. Rowling gredo po stopinjah nekoč tako zelo priljubljene Enid Blyton in so morda na poti k temu, da postanejo zaprašeni relikti.

Analiza podatkov izposoje v vseh večjih britanskih knjižnicah za zadnja tri desetletja je pokazala, kako se razvija okus mladih bralcev; številne nekoč zelo priljubljene mladinske knjige so danes potisnjene popolnoma ob stran. Obe lestvici - seznam najbolj izposojanih knjig in seznam najbolj izposojenih avtorjev - da priljubljenost upada tako Roaldu Dahlu in Enid Blyton kot tudi Rowlingovi ter Renéju Goscinnyju in Albertu Uderzu, paru za serijo stripov o Asterixu.

Nihče več ne bere Petih prijateljev
Enid Blyton, ki je v svoji karieri napisala neverjetnih 800 knjig - tudi pri nas je bila silno priljubljena zbirka Pet prijateljev - je bila na vrhu lestvice vsa prva tri leta vodenja statistike (torej med 1984 in 1986), nato pa je njena branost počasi padala, dokler leta 2009 ni čisto zdrsnila iz prve deseterice. Podoben zaton se je zgodil nekdanji eminenci mladinske literature, Roaldu Dahlu, ki pa ostaja na 9. mestu lestvice najbolj izposojanih avtorjev. Judy Blume, ki piše predvsem romane za mlada dekleta, in Goscinny, sta iz deseterice izpadla v letih 1990 in 1998.

Rowlingova, ki je o Harryju napisala "samo" sedem romanov, se nikoli ni prebila v deseterico najbolj izposojanih avtorjev, so pa zato njene knjige v letih 2001 in 2002 zasedale po pet prvih mest med najbolj izposojanimi romani. Od takrat naprej je bila na lestvici vsakič prisotna malo manj, od lanskega leta dalje pa je na njej sploh ni več.

Umik starih veličin je seveda naredil prostor za nova imena, med katerimi so na primer Julia Donaldson (Zverjasec), Jacqueline Wilson (Poredne punce, Piškotek, Emine želje), Francesca Simon (Grozni Gašper), Lauren Child (Čarli in Lola) ter seveda Stephanie Meyer (Somrak).

Seveda pa ni vse staro obsojeno na propad: morda največja slikaniška klasika, Tja, kjer so zverine doma (po 50 letih je letos končno izšla tudi v slovenščini), se je od leta izida - 1963 - pa vse do osemdesetih redno pojavljala na seznamih, potem pa počasi poniknila. Vrnitev je doživela v sezoni 2010/2011, lani (po smrti njenega avtorja, Mauricea Sendaka) pa se je prav tako obdržala v deseterici.