Mišimovo književnost in življenje je pomembno določala samurajska zgodovina. Za Nobelovo nagrado je bil predlagan trikrat, a je ni dobil. V svoji karieri je napisal na desetine zgodb, romanov in iger, posnel več filmov in v mnogih tudi nastopil; med njegova najbolj znana dela sodi roman Izpovedi maske.

Mišima se je rodil kot Kimitake Hiraoka 14. januarja v Tokiu, kjer je nato študiral pravo. Po krajšem službovanju na finančnem ministrstvu je postal svobodni pisatelj.

Japonsko književnost odprl v svet
Bil je plodovit in raznovrsten avtor, navaja Veliki svetovni biografski leksikon: "Pod vplivom klasične japonske književnosti in francoske psihološke proze je razvil moderen pripovedni slog in mnogo prispeval k odprtju japonske književnosti v svet. Zavedal se je pomena množičnih medijev, dotaknil se je tabujev, npr. homoseksualnosti, in v dramah povezal tradicionalno japonsko gledališče s sodobnimi tokovi."

Lanska gledališka uspešnica
V slovenskem prevodu so dostopni njegovi romani Izpovedi maske, Prepovedane barve, Po banketu, Angelov propad, Kipenje morja in Pomladni sneg. Režiserka Mateja Koležnik je v Slovenskem stalnem gledališču Trst v pretekli sezoni na oder postavila njegovih pet modernih dram no.

Nacionalistični ideali in dramatična smrt
Mišima je bil poročen in je imel otroke, ob tem pa tudi moške ljubimce. Bil je privrženec oblikovanja telesa, delal je tudi kot model. Na neki točki je začel zagovarjati ideologijo, ki je možatost povezovala z nacionalizmom, ter leta 1967 ustanovil svojo zasebno vojsko Tatenokai, s katero je želel varovati tradicionalne japonske vrednote.

Umetnik je 25. novembra 1970 z nekaj zvestimi privrženci vdrl na sedež Poveljstva samoobrambnih sil, pridržal generala in nagovoril vojake. Ker pa njegov govor ni nikogar premaknil, je Mišima v protest proti duhovni praznoti naredil obredni samomor sepuku.