Čeprav se ni Jane Austen nikoli poročila, je stalna tematika njenih romanov - ukvarjanje deklet z iskanjem statusu primernega in všečnega moža - od nekdaj sprožala ugibanja o njenem ljubezenskem življenju. Film Becoming Jane iz leta 2007 je postavil teorijo, da je Austenovo obnorel čeden Irec, Tom Lefroy, ki je bil nato celo navdih - tako film - za lik slavnega gospoda Darcyja v Prevzetnosti in pristranosti. No, zdaj pa literarni zgodovinar Andrew Norman v novi knjigi trdi, da je bil njena velika ljubezen v resnici dr. Samuel Blackall, ki ga je spoznala leta 1798 pri skupnih prijateljih - Lefroyevih.

Je snubčeva mencavost pogubila ljubezen?
Blackallowa pisma prijateljem naj bi razkrivala, da si je Austenovi želel dvoriti - a pisateljica si je njegovo neodločnost razlagala kot nezanimanje. "Nič ne kaže, da bo za božič prišel v Hampshire, in zato bo ravnodušje med nama verjetno kmalu obojestransko - razen če se njegovo čislanje, ki je očitno izviralo iz tega, da ni vedel ničesar o meni, kaže v tem, da me nikoli ne vidi," je bila Austenova zajedljiva v pismu sestri Cassandri.

Štiri leta pozneje sta po naključnem srečanju v Totnesu (v Devonu) svoje poznanstvo kljub vsemu očitno obnovila. "Ničesar ne vemo do leta 1802, ko je šla Jane s starši v južni Devon. Vemo, da se je tam zaljubila v neznanega duhovnika, ki je bil na obisku pri svojem bratu, tamkajšnjem zdravniku," v knjigi Jane Austen: An Unrequited Love (Jane Austen: Neuslišana ljubezen) piše Norman, "specialist" za biografije literatov (izdal je že knjige o Arthurju Conanu Doylu, T. E. Lawrenceu in siru Francisu Draku). "Preiskal sem vse dokumente in našel nekega doktorja Johna Blackalla, ki je delal v Totnesu - in izkazalo se je, da je Samuelov brat."

Konec sestrske ljubezni
Ker se je iz obdobja med letoma 1801 in 1804 ohranila le peščica pisem Austenove, je teorijo težko dokončno potrditi, jo po Normanovem prepričanju dokazujejo njena dela iz tega obdobja; zdi se tudi, da sta se Jane in Cassandra odtujili prav zato, ker sta se potegovali za Samuelovo naklonjenost. Jane je namreč leta 1804 napisala roman The Watsons, v katerem ljubezen glavne junakinje uniči - kakšno presenečenje! - lastna sestra, v kateri ni niti trohice "vere, načel ali časti, če se je treba potegovati za lastno dobrobit".

Nadaljnji "posredni dokaz" je pesem iz leta 1807 z naslovom Miss Austen (Cassandra), ki ve o ljubezni povedati tole: "It is the cause of many woes/ It swells the eyes and reds the nose/ And very often changes those/ Who once were friends to bitter foes" (v prostem prevodu: "Vzrok mnogih je tegob / zabuhlih oči in rdečega nosu / in mnogokrat v bridke sovražnike spremeni ljudi / ki so prej bili prijatelji.)"

Ana Jurc