Tellegen je bil slovenskim bralcem doslej znan po svojih zgodbah za otroke, po izidu zbranih pesmi Brodišče pa ga bodo lahko spoznali še kot pesnika.

Nizozemec, ki je lepoto pesniške besede odkril pri 15 letih, je kot najstnik vsak dan po šoli napisal po eno pesem, pri 71 letih, kolikor jih šteje danes, pa se ga ta strast še vedno drži. Ne glede na obseg njegovega dela - izdal je že 27 pesniških zbirk - sam sebe dolgo ni imel za pesnika. Da to je, si je priznal šele po izidu prve pesniške zbirke, še vedno pa se prednostno predstavlja kot zdravnik.

Koliko veste o nizozemski poeziji 20. stoletja?
Poznavalci se strinjajo, da Tellegenova dela zavzemajo posebno mesto v nizozemski literaturi. Prevajalka iz nizozemščine Mateja Seliškar Kenda je na okrogli mizi v sklopu festivala dejala, da je v njegovi poeziji mogoče zaslediti vpliv avtorjev, ki so v 50. letih preteklega stoletja delovali v sklopu neoavantgardnega gibanja De Vijftigers. Pripadniki tega gibanja so na različne načine eksperimentirali z besedami, kar v svojem pisanju počne tudi Tellegen. Po njenem mnenju je veliko razliko opaziti le v tem, da je bilo gibanje De Vijftigers uporniško in kritično, medtem ko je Tellegenovo pesništvo prijaznejše in mehkejše. Avtor v svojih poezijah vzpostavlja prijeten dialog z bralcem in zastavlja vprašanja, s katerimi se prej ali slej sreča vsak.

Ruski vzorniki: od dedka do Čehova
Na Tellegena so vplivali številni avtorji, toda eden njegovih največjih vzornikov je bil njegov ded, ki je bil trgovski potnik. Pesnika je očarala predvsem njegova bridka življenjska zgodba. Iz uspešnega trgovca v Rusiji, kjer se je poročil, je po selitvi na Nizozemsko pristal na tem, da je moral od vrat do vrat prodajati slaščice, njegovo življenje pa je močno zaznamovala tudi vojna. Čeprav je bil trgovec, pa je ded gojil tudi veliko strast do pisanja. Tellegen je ponosen na svoje ruske korenine, zelo rad pa prebira dela ruskih avtorjev, med katerimi mu je najljubši Čehov. Napisal je tudi nekaj zgodb, ki bi jih po njegovih besedah lahko napisal prav njegov ded.

Navidezna preprostost
Tellegenove pesmi so v osnovi preproste, prav vse pa zaznamuje globlje sporočilo. Seliškar Kendova, ki je prevedla pesmi za zbirko Brodišče, je dejala, da so se ji po prvem branju zdele zelo enostavne, kmalu pa je spoznala, da te na videz preproste besede ponujajo številne pomenske nianse. Tellegen uporablja arhaične besede, včasih pa besede spoji in jim tako da nov smisel. Ob večjih zagatah pri prevajanju se je prevajalka posvetovala kar z avtorjem in tako sta skupaj našla rešitve.

Čeprav se v svojih poezijah mnogokrat poda na polje abstraktnega, se Tellegen pri pisanju ne odreka sistematičnosti. Tako za pisanje zgodb kot za pisanje poezije si postavi določena pravila, ki se jih nato skuša bolj ali manj dosledno držati. Besede, ki jih uporablja v pesmih, mnogokrat poišče kar v slovarju, si jih zapiše in nato išče načine, kako jih uporabiti v svojem pisanju. Pesmim se zelo posveča, vse dokler niso objavljene, nato pa jih pusti pri miru.

Tellegen podpisuje tudi več kot 30 zbirk zgodb za otroke ter okoli deset proznih in dramskih besedil za odrasle. Zgodbice za otroke je začel pisati pri 40 letih, potem ko je nehal pripovedovati pravljice za lahko noč svojim otrokom. Odločil se je, da bi jih lahko zapisal. Z njimi se je prikupil marsikateremu mlademu bralcu, zaradi globljih pomenov, ki jih zgodbice prinašajo, pa je ljub tudi starejšim.