V avtobiografskem romanu Malerba, Giuseppe Grassonelli, ki samega sebe opiše kot "nekoč divjega zločinca", pripoveduje o svojih mladih letih, (kriminalni) izobrazbi in poznejših zločinih. Knjiga je pretekli konec tedna postala dobitnica sicilijanske literarne nagrade Sciascia-Racalmare, kar je nato v kulturnih krogih sprožilo pravcato afero.

Žrtve svoje plati zgodbe ne morejo povedati
Eden izmed žirantov nagrade, Gaspare Agnello, je že prejšnji teden, ko se je knjiga uvrstila v ožji izbor, protestno odstopil, češ da je škandal že to, da je taka knjiga sploh lahko nominirana. "Najprej zato, ker jo je napisal dosmrtni zapornik, ki pripoveduje svojo različico dogodkov, ki je ne moramo primerjati z različico vseh tistih, ki jih je prizadel," je na svoji spletni strani napisal Agnello. "Pa tudi zato, ker ljudje, čeprav je minilo že 20 let, še vedno živijo z bolečino zaradi smrti svojih bližnjih. Knjiga celo skuša upravičiti protagonistovo grozljivo in zločinsko ravnanje."

A prebivalci sicilijanskega mesta Grotte, kjer nagrado podeljujejo, očitno niso bili tega mnenja, saj so Malerbi namenili več glasov kot kateri koli drugi knjigi v ožjem izboru (med njimi so bili tudi spomini hčerke umorjenega sodnika mafijcem, Rocca Chinnicija).

(Predsednik žirije Gaetano Savatteri je sicer po kolegovem odstopu poudaril, da so se o končnih finalistih strinjali vsi žiranti, tudi Agnello.)

Carmelo Sardo, novinar, ki je Grassonelliju knjigo pomagal napisati, je na Facebooku objavil fotografijo sebe ob kipu pisatelja Leonarda Sciascie, po katerem ima nagrada ime in ki je bil znan po svojih ostrih obsodbah mafije. Poleg je pripisal, da je ponosen na nagrado, ki jo deli "z vsemi, ki verjamejo v rehabilitacijo in odrešenje nekoga, ki je naredil napako in se zanjo skuša odkupiti. Vemo, da je Sciascia v to verjel." (Ob tem je treba omeniti, da Sciasciev sloves borca proti mafiji ni enoznačen: proti koncu svojega življenja je najostreje obsojal nekatere elemente protimafijskega boja in njegove vodilne može, tudi zdajšnjega župana Palerma, obtožil karierizma.)

Nikoli ni bil informant
Založba Mondadori, ki je knjigo izdala, na svoji spletni strani Grassonellija opisuje kot nekdanjega mafijca, "ki služi dosmrtno življenjsko kazen za vrsto umorov, ki jih je na Siciliji zagrešil na koncu osemdesetih in na začetku devetdesetih". Nekdanji don je v zaporu že od svoje aretacije leta 1992 in njegovi kritiki pogosto izpostavijo, da - v nasprotju z drugimi ujetimi pripadniki organiziranega zločina - nikoli ni zamenjal strani in s pričanji pomagal državi.

Tisti, ki jim je bila knjiga všeč, jo hvalijo kot ganljiv portret moža, ki se mora soočiti z lastno preteklostjo. "V zapor je prišel napol pismen, zdaj pa ima diplomo iz književnosti," je zadnji stavek njegove kratke biografije.