Roman J. D. Salingerja, preveden v vse svetovne jezike in do zdaj prodan v več kot 65 milijonih izvodov, je prvič izšel 16. julija 1951. Z za tisti čas kontroverznim opisovanjem najstniškega življenja Holdna Caulfielda, najstniške izgubljenosti, odtujitve, uporništva, seksualnosti in naivnosti je prerasel v kulturološki fenomen in postal priljubljeno mladinsko branje, pa tudi del srednješolskega učnega načrta v večini angleško govorečih držav in drugod, kjer poučujejo angleščino.
Roman je bil kljub večkratni cenzuri – 30 let po prvi objavi je bil celo največkrat prepovedana knjiga v ZDA – hkrati tudi druga najbolj obravnavana knjiga v tamkajšnjih javnih šolah. Po podatkih American Library Association je bila knjiga pogosto umaknjena s knjižnih polic z utemeljitvijo, da širi "umazan jezik", psovke, opisuje seks in uživanje alkohola. Drugi, med drugim tudi časopis Le Monde in revija Time, knjigo uvrščajo med 100 najboljših romanov 20. stoletja.
V slovenščini je roman prvič izšel leta 1966 z naslovom Igra v rži, naslov pa so spremenili v izdaji leta 2002.
Neprilagojeni fant ali neprilagojeni svet?
Roman opisuje nekaj dni v življenju šestnajstletnika Holdna Morrisseyja Caulfielda, »neprilagojenega fanta«, ki ga zaradi učnega neuspeha vržejo s še ene šole in internata. Holden se tako odpravi v New York, se sprehaja po mestu, srečuje nenavadne ljudi in ob božičnem vzdušju mesta in spominih na mladost postaja še bolj osamljen in depresiven. Zgodba senzibilnega najstniškega pogleda na svet skozi njegovo odraščanje in iskanje smisla toliko več govori o družbi, v kateri ta živi; o njeni zlaganosti, neiskrenosti in odtujenosti.
»Neprilagojenega« mladostnika razumejo tudi zdajšnje generacije
Reference na roman lahko zasledimo v svetu filma, glasbe, televizije, književnosti in stripa. Navdihoval je Marlona Branda, Jacka Nicholsona, Leonarda Di Capria in Winono Ryder, Woody Allen pa ga šteje za svojo najljubšo knjigo.
Ob močnem pečatu, ki ga je Varuh pustil v popularni kulturi in družbi 20. stoletja, pa so s knjigo povezani tudi drugačne vrste dogodki. Roman je bil tako najden v žepu Marka Davida Chapmana, morilca Johna Lennona, ki je bil obseden z likom Caulfielda, pa tudi pri Johnu Hinckleyju, ki je leta 1981 poskušal umoriti Ronalda Reagana. A poznavalci Salingerja opozarjajo, da glavni lik romana ni morilec, ampak le odtujeni upornik, mitska oseba in idol mladih.
Življenje v samoti
Salinger se je petnajst let po izidu romana umaknil iz javnosti in zavrnil mnogo pobud za gledališke in filmske adaptacije svojega opusa, ki šteje štiri dela. Ko je režiser Elia Kazan Salingerja zaprosil za broadwaysko adaptacijo Varuha v rži, naj bi mu ta odvrnil: "Ne morem tega dopustiti. Bojim se, da Holdnu to ne bi bilo všeč." V času, ko so ga slavili kot najpomembnejše ime ameriške literature po drugi svetovni vojni, se je umaknil pozornosti javnosti ter postal znan predvsem po tem, da ni hotel biti znan. Zadnjih 50 let je živel v osami v New Hampshiru, tam pa je pri 92 letih lanskega januarja tudi umrl.