Ker se današnje novinarske konference Sottlerjeva zaradi bolezni ni mogla udeležiti, je asistentka Sibil Gruntar Vilfan v umetničinem imenu povedala, da Sottlerjeva nagrado za knjižno ilustracijo Evridike v pesnitvi Bine Štampe Žmavc Pesem za liro razume tudi kot potrditev svojega dolgoletnega dela in stremljenja h kakovosti.

"Tipanje" ameriškega trga
Nagrada ji odpira tudi mnoga vrata na ameriškem in svetovnem trgu. Sottlerjeva je že na podelitvi nagrad v New Yorku navezala stike s predstavniki ilustratorskih agencij, vendar je, kot je dejala Gruntar Vilfanova, na tej točki še prezgodaj govoriti o konkretnih dogovorih, saj so to stvari, ki tečejo na daljši rok. Kot je še povedala, je nagrada odmevala tudi v tujih medijih, doslej so našteli že več kot 30 objav.

Pesem za liro je konec leta 2015 izšla pri Založbi Pivec. V njej pesnica v svojskem ritmu in zanimivi zvočni podobi obnavlja klasični antični mit o Orfeju in Evridiki. Knjigi je priložena tudi zgoščenka z glasbo Vaska Atanasovskega, oblikovanje je delo Iviana Kana Mujezinovića, spremno študijo je napisal Jaroslav Skrušny, pesnitev pa je v angleščino prevedla Nada Grošelj.

O ljubezni, ki je bila močnejša od smrti
Pesem za liro je, kot je povedala Bina Štampe Žmavc, nastajala zelo dolgo, skoraj desetletje, prvi zapis je prišel kot navdih muze, nato so mu sledila še dolga leta prebiranja in občudovanja antičnih mitov. Grška mitologija, še posebej mit o Orfeju, jo je ves čas obsedala. Odločila se je, da bo iz njega vzela samo izsek, čas Orfejevega življenja z Evridiko, prek katerega se bo preizpraševala o položaju tega mita danes.

Pesnitev je nato leto dni ležala v predalu. Kot je povedala, ni čutila potrebe, da jo komur koli pokaže, nato jo je poslala na založbo Pivec. Milena Pivec je, ko je dobila pesem, takoj začutila, da se ji je ponudila izjemna priložnost, zato se je odločila k sodelovanju povabiti najboljše ustvarjalce.

Po besedah Atanasovskega je ob tej priložnosti prvič sodeloval s Štampe Žmavčevo. Ko je prebral pesnitev, je takoj zaslišal harfo in godala, pozneje se jim je pridružil še klavir. Predvsem je želel, da bi besedilo, ki ga na zgoščenki prebira avtorica, ostalo v ospredju.

Večni izziv prevajanja poezije
Nada Grošelj je doslej prevedla že več avtoričinih besedil. Pesem za liro ji je blizu, ker gre za oblikovno zelo dovršeno poezijo, še bolj pa sta jo pritegnili izjemna liričnost in senzibiliteta besedila. Poudarila je še besedno bogastvo in inovativnost. Zato, pravi, je v svojem prevodu poskušala uporabiti besede tako, da bi obdržale vsaj nekaj bogastva iz pesmi.

V letnem izboru Muzeja ameriške ilustracije
Ilustracija Sottlerjeve je uvrščena tudi na letno razstavo Muzeja ameriške ilustracije pri Združenju ameriških ilustratorjev. V muzeju vsako leto odprejo razstavo 400 najboljših del s področja ilustracije in animacije, strokovna žirija pa pregleda nekaj tisoč prijavljenih del z vsega sveta.

Izvirniki so predstavljeni na treh ločenih razstavah. Ilustracija Sottlerjeve je uvrščena v kategorijo časopisne, revijalne in knjižne ilustracije, ki bo na ogled še do 27. februarja. Sprejeta dela bodo skupaj z izjavami avtorjev objavljena v katalogu, izbor 40 del vsakoletne razstave pa že 30 let tradicionalno gostuje po celotnih ZDA.