Mednarodni festival literarnih praks v razvoju – Literodrom bo potekal od četrtka, 15. januarja, do ponedeljka 19. januarja. V petih dneh se bodo mlade avtorice in avtorji, založniki, uredniki in vsi drugi, ki se ukvarjajo z literaturo in prihajajo z območja zahodnega Balkana, kamor se festival lokacijsko osredotoča, ne samo predstavili, ampak med sabo izmenjali izkušnje, načrte ...

Ker je Literodrom prostor, kjer se srečujejo že vzpostavljene in uveljavljene strategije s tistimi, ki šele nastajajo, ki se šele iščejo, je potemtakem nujno, da se prihajajoče generacije, ki jih festival neposredno nagovarja, spopadejo z novimi literarnimi praksami, jih osvojijo in presežejo predhodne generacije v dojemanju in predstavljanju literature ter se s tem izognejo tistemu najslabšemu: postati slaba kopija.

O politiki literature
Odprtje festivala bo pripadlo literarnemu branju, čemur bo v Klubu Cankarjevega doma sledil razgovor na temo Politike literature. Kaj to sploh je Politika literature? Je literatura politično vprašanje? Je morda politika tista, ki mora zagotoviti razmere za normalno literarno delovanje? Je literaturo sploh mogoče misliti in udejanjati zunaj političnega konteksta? Sodelovali bodo Vesna Bjedov iz Srbije, Vladimir Đurišić iz Črne gore ter Muanis Sinanović iz Slovenije.

Vsakodnevnim branjem bodo tako vse do ponedeljka sledili razgovori in pogovori na različne teme. Najprej Seks: erotika, seksualnost in identiteta, pri čemer bo izpostavljeno vprašanje javnega in zasebnega, moške in ženske literature, položaja seksualnosti v pisanju mlade generacije, pa vpliva seksualnosti in erotike na mlade avtorje ... Udeleženci debate bodo Stefan Bošković iz Črne gore, Rumena Bužarovska iz Makedonie, Borjana Mrđa iz BiH-a, Arber Selmani s Kosova in Tibor Hrs Pandur iz Slovenije. Na debati na temo Hipertekst in založniške politike se bodo domači strokovnjaki s področja založništva, Jaka Železnikar, Andrej Blatnik, Urban Belina, Tadej Meserko in Rok Zavrtanik, spraševali o stanju knjižnega trga, knjižnic, med sabo soočili založniške prakse, predstavili nove možnosti distribucije literature ...

Kaj je dobra literatura?
Udeleženci Literodroma se bodo v nadaljevanju spopadli tudi z vrednotenjem literature, čemur bo posvečena okrogla miza z naslovom Sodobne oblike vrednotenja literature. Kaj je to dobra literatura, zakaj je dobra in zakaj slaba, se bodo spraševali Đorđe Krajišnik iz BiH-a, Marko Pogačar ter Tea Tulić iz Hrvaške in Jernej Kaluža iz Slovenije. Zadnji dan, pred sklepnim literarnim branjem, ki se bo zgodilo v Menzi pri Koritu na Metelkovi, pa se bodo Vladimir Đurišić iz Črne gore, Nenad Joldeski iz Makedonije, Bojan Savić Ostojić iz Srbije in Katja Perat iz Slovenije ukvarjali z vprašanjem statusa literature na spletu.

Festival Literodrom, katerega avtorstvo podpisujeta Tibor Hrs Pandur in Uroš Prah, kot partnerja nastopata Paraliterarno društvo I.D.I.O.T. in KUD Kentaver, kot medijski pokrovitelj festivala pa Program ARS, 3. program Radia Slovenija, ni le še en večdnevni literarni dogodek v festivalski ponudbi, temveč "arena navdušenja in polemike, kraj za analizo in prostor za vizije; za praznovanje jezika kot egalitarnega prostora skupnega branja".

Tadej Čater