Po besedah avtorice slovarja Anite Peti-Stantić, sicer vodje katedre za slovenski jezik in književnost na zagrebški filozofski fakulteti, so k pripravi privedli manko takšnega slovarja in obenem potrebe študentov ter vseh drugih. "Največji izziv je bilo, kako zajeti čim več sodobnega jezika, obenem pa to potrditi tudi v primerih. Zato sem uporabljala enojezične slovarje. Drugi izziv pa so bili korpusi besed, ki jih mladi ljudje vse bolj uporabljajo," pojasnjuje.

Izdelava se je pokazala, da ima vsaka beseda več kot en sam pomen, zato so, tako Peti-Stantićeva, številni prepričani, da bolj razumejo drug jezik, kot je to v resnici. "So besede, ki imajo popolnoma enake oblike in pomen v obeh jezikih, kot tudi besede, ki imajo enako obliko in naglas in se potem razlikujejo zgolj v podrobnostih. So tudi besede, ki imajo enako obliko, a je pomen besede v drugem jeziku popolnoma različen. Je veliko besed, ki so v svojem prvem pomenu popolnoma enake, potem pa se pokaže, koliko so različne," je dejala. Po njenem mnenju prav to dokazuje, kako sta se slovenski in hrvaški jezik prepletala.
Rezultat je dober, je prepričana, takšne slovarje pa potrebujemo, če želimo komunicirati in se razvijati v svojih jezikih ter se v njih počutiti bogato, ne samo v standardnem okolju, še dodaja.
Vsako slovarsko delo je kompromis
"Vodila me je misel, da je bolje slovar končati, kot da bi bil popoln," je sklenila Peti-Stantićeva po skoraj desetletnem pripravljanju dela. Da je vsako slovarsko delo kompromis, je poudaril recenzent in profesor z oddelka za slovenistiko na ljubljanski filozofski fakulteti Marko Stabej, ki pravi, da ni enega slovarja, ki bi bil popoln. Ocenjuje, da je Veliki sodobni slovensko-hrvaški in hrvaško-slovenski slovar tudi kompromis med sodobnimi pogledi in omejenimi možnostmi, ki jih prinaša način izdelave slovarjev. "Rezultat je dober, takšne slovarje pa potrebujemo, če želimo komunicirati in se razvijati v svojih jezikih ter se v njih počutiti bogato, ne samo v standardnem okolju," razmišlja.
Spomnil je na že obstoječ slovensko-bosansko-hercegovski slovar ter več izdaj slovensko-srbskega in srbsko-slovenskega slovarja, toda novi hrvaško-slovenski slovar, ki naj bi bil objavljen tudi v elektronski obliki, je po njegovem mnenju "največji in najboljši". Leta 2003 je založba Mozaik objavila tudi žepni Univerzalni slovensko-hrvaški in hrvaško-slovenski slovar, najbolj podoben slovar novemu slovensko-hrvaškemu slovarju pa je bil hrvaškosrbski-slovenski slovar avtorja Janka Jurančiča iz leta 1981.