Kako razmišlja Francis Bacon? Foto: EPA
Kako razmišlja Francis Bacon? Foto: EPA
Tragedija v Srebrenici še dolgo ne bo utonila v pozabo. Foto: EPA
Ne pozabimo okrogle obletnice slovenskega filma! Foto: RTV SLO

Intervjuji, ki jih je z enim najbolj prodornih slikarjev 20. stoletja naredil David Sylvester, ne razkrivajo le Baconovega pogleda na umetnost, ampak prinašajo tudi vpogled v slikarjevo osebno življenje. Da bi bralec laže razumel, o čem Bacon pravzaprav sploh govori, ko se dotakne svoje umetnosti, knjigo dopolnjujejo reprodukcije nekaj slikarjevih mojstrovin.

Sodni portret srebreniških zločinov
Deset let po tragediji v Srebrenici smo dobili slovenski prevod zbornika Srebrenica - dokumenti, pričevanja, haaški proces. V njem sta Julija Bogoeva in Caroline Fetscher zbrali zapisnike sodnih pričevanj preživelih, svojcev žrtev in pristojnih strokovnjakov. Knjiga, ki sta jo prevedla Urška P. Černe in Igor Divjak, naj bi bila opomin prihodnjim rodovom, da se kakšna tragedija lahko zgodi, ko človeške strasti popolnoma uidejo z vajeti in se razbesni sovraštvo.

Spustimo filozofijo iz kletke
Zbirko Koda je dopolnil še filozofski spis Mejni razum Eugenia Triasa, v katerem avtor razkriva lastni filozofski projekt ontologije meje. Mejni razum tako dopolnjuje trilogijo, v kateri sta izšli tudi deli Logike meje in Dobe duha in s katero želi Eugenio Trias filozofijo ponovno vrniti v vsa področja človekovega življenja in na tako spremeniti način, na katerega razmišljamo o filozofskih temah.

O glasbi precej drugače
Ob prebiranju Sovraštva do glasbe avtorja Pascala Quignarda se bralcu odprejo nove razsežnosti te oblike umetnosti. Quignard razmišlja o vlogi glasbe v družbi, o etnoloških izvorih glasbe, analizira povezavo glasbe z biološkimi ritmi človeka, dotakne se tudi zgodovinskih funkcij glasbe. Mladen Dolar, avtor spremne besede k prevodu Suzane Koncut, je povedal, da delo na laž postavlja domnevno nedolžnost glasbe kot področje umetnosti in s tem nasprotje kruti realnosti.

Pascal Quignard je namreč v knjigi razkril, kako so glasbo prefinjeno uporabljali tudi za precej nečastne namene, kar se je na primer dogajalo v koncentracijskih taboriščih.

O filmu na dolgo in široko
Študentska založba je poskrbela tudi za izid 219. in 220. številke Časopisa za kritiko znanosti. Zanimiva je predvsem 220. številka, ki je v celoti posvečena sedmi umetnosti. V številki z naslovom 100 let po filmu, s katero so se pri Časopisu za kritiko znanosti spomnili 100-letnice prvih slovenskih filmskih posnetkov, avtorji razpredajo o zgodovinski rekonstrukciji in analitični dekonstrukciji filma, neodvisni produkciji, digitalni demokratizaciji filma ter tudi o partizanskih domoljubnih filmih in grozljivkah.