Zlobec je namesto slavnostnega govora vsem "zaslužnim za preživetje slovenske knjige" namenil "pesniški monolog", v katerem se je med drugim vprašal, kaj lahko vpliva na človeka bolj kot knjiga. "Knjiga posreduje največje domete nacionalnega in individualnega duha časa in prostora." Dodal je, da se je prav knjiga "prisiljena ukvarjati s človekom, ki je odrinjen na obrobje življenja in javnega interesa".

Ob tem je razmišljal tudi o idejah, da bi se kultura osamosvojila od "davkoplačevalskih jasli" in se podala na svobodni trg: "Sem eden tistih, ki bi vse dali za svobodo. Kot mlad fant sem se celo fizično boril zanjo. Toda tokrat se je prvič v človeški zgodovini zgodilo, da je svoboda izrabljena na najbolj perfiden način." Zbrane je vprašal, ali se ne čutijo tudi sami ujete v te slavospeve svobodi - svobodni trg, svobodna konkurenca, svobodno prehajanje delovne sile, kapitala in podobno. Spomnil je, da vse več ljudi protestira proti takšni svobodi, s srdom in sovraštvom.

Sejem svoja vrata za obiskovalce odpira jutri, v sredo. Predsejemsko dogajanje bo že dopoldne zaznamovala 8. knjigotrška akademija, ki jo v sejni sobi M1 v Cankarjevem domu pripravlja Društvo slovenskih knjigotržcev. V društvu so, kot napovedujejo, "pripravili zanimiv program, ki bo knjigarjem pomagal pridobiti nova znanja in jih seznanil z novostmi nekaterih manjših založb". Med drugim bo govora o tem, kaj spodbudi bralce k nakupu knjig in kako privabiti bralce prav v določeno knjigarno.

Letos se bo na knjižnem sejmu predstavilo 100 razstavljavcev, pripravili pa so tudi več kot 220 spremljevalnih dogodkov.

Kar nekaj osvežitev
Med novostmi jubilejne izdaje so udeležba tujih založb, terenski studio 3. radijskega programa ARS ter nova, velika nagrada sejma za knjigo leta. Na sejmu bodo do 30. novembra podelili še več nagrad. Znano je že, da nagrado za najboljši prvenec knjižnega sejma prejme Zoran Knežević za zbirko kratkih zgodb Dvoživke umirajo dvakrat, Schwentnerjevo priznanje Kulturno društvo Slovenska kulturna akcija iz Buenos Airesa, priznanje za izjemen prispevek k razvoju knjižnega sejma pa dobi Martin Žnideršič.

Na nedavni novinarski konferenci je predsednik upravnega odbora sejma Zdravko Kafol dejal, da si želijo sejem v prihodnjih letih razvijati v smeri internacionalizacije, širjenja vsebin in širitve sejemskega dogajanja zunaj zidov Cankarjevega doma.