"Informacij je ogromno in konec koncev je tudi knjiga del informacijskega sistema. Mislim, da je ena bistvenih nalog založništva, da se temu prilagaja. Gremo skozi privatizacije, gremo skozi menjave lastništev, gremo skozi tehnološke spremembe, iz papirja na druge medije. Za urednikovanje in neko pametno oblikovanje vsebin je zdaj zares naporen čas, po drugi strani pa je to čas velikih priložnosti," je dejal Duša.

Na drevišnji slavnostni akademiji, ki predstavlja uvod v 30. slovenski knjižni sejem, so podelili še Schwentnerjevo priznanje, ki ga prejme Kulturno društvo Slovenska kulturna akcija iz Buenos Airesa, priznanje za izjemen prispevek k razvoju knjižnega sejma pa tokrat dobi Martin Žnideršič.

Nagrado Radojke Vrančič za mladega prevajalca, ki jo podeljuje društvo slovenskih književnih prevajalcev, letos prejmeta Staša Pavlović in Andrej Pleterski.Skupaj s Kneževićem bosta nagrado prejela v četrtek.

Zdravko Duša je pred četrt stoletja začel urednikovati pri Cankarjevi založbi. Kot piše v utemeljitvi nagrade, je legendarni, tako rekoč kultni predstavnik izumirajoče vrste urednikov, ki, po njegovih lastnih besedah, ne izbirajo knjig, temveč kreirajo program. Poleg tega je Duša tudi sam prodoren, angažiran pisec.

Življenje, posvečeno knjigam
Zasnoval je zbirke Najst, Dediščina, Poezija in Čas misli. Bil je del uredniških ekip, ki sta ustvarili XX. stoletje in Moderne klasike. Knjigam je utiral pot med bralce z izvirnimi promocijskimi zamislimi in prijemi. S sobotnimi Delovimi snopiči Poletje v zgodbi je obnovil vero v možnost stika med množičnim občinstvom in kakovostnim leposlovjem ter v dvojcu z Borisom Pahorjem dokazal, da naše nebo ni premajhno za najsvetlejše literarne zvezde.

Knjigam je odpiral pot na filmsko platno in gledališki oder, slovensko literarno prizorišče pa obogatil tudi z zavidljivim prevajalskim opusom, ki obsega romane in gledališke igre. Je tudi scenarist. Schwentnerjeva nagrada Duši je zasluženo priznanje za njegov inovativni angažma v slovenskem založništvu, hkrati je lep poklon založniškemu duhu, ki ga simbolizira človek, po katerem je nagrada poimenovana, piše v utemeljitvi.

Knežević bo prejel nagrado za najboljši literarni prvenec, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. "Avtor na prvi pogled vsakdanje situacije in dogodke nadgradi z izvirnimi detajli in dogajalnimi momenti ter jih z ekonomičnim izrazom, ki ga spretno prilagaja pripovedovalcu oziroma vsakokratnemu govornemu položaju, izpelje tako, da v bralcu pustijo sled; k besedilom se v mislih vrača tudi potem, ko je knjigo že odložil," piše v utemeljitvi nagrade.

"Kneževićeve zgodbe so tako vsebinsko kot jezikovno izčiščene, avtor z relativno preprostimi sredstvi dosega močne učinke, prav tako pa je učinkovit na ravni kompozicije, saj zasnova le-te ustvarja nepopustljiv suspenz, tega pa podkrepi tudi z učinkovitimi odprtimi konci, ki so ena od bistvenih značilnosti kratkih zgodb," je še zapisala žirija, ki so jo sestavljali predsednik David Bedrač ter članici Gaja Kos in Barbara Korun.

Staša Pavlović je žirijo prepričala s prevodom romana Pawla Huelleja Mercedes-Benz, podnaslovljenim Iz pisem Hrabalu. Za mlado prevajalko je bil roman dvojni izziv, saj se je morala prevajalsko identificirati z dvema avtorjema - Huellejem in Bohumilom Hrabalom. Žirija bo nagradila tudi Andreja Pleterskega, ki se je spopadel s prevodom dela Laurence Plazenet Samo ljubezen. Omenjeni roman je po besedah žirantov ganljiva ljubezenska pripoved, trdno zgrajena iz krhkih jezikovnih struktur.

Ohranjanje slovenstva v Argentini
Schwentnerjevo priznanje je Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev namenila Kulturnemu društvu Slovenska kulturna akcija iz Buenos Airesa, ki letos praznuje 60-letnico delovanja. V tem času je izdalo več kot 180 naslovov in za slovensko kulturno zakladnico ohranilo dela, ki so bila pred osamosvojitvijo in demokratizacijo Slovenije v matici prezrta ali celo prepovedana zaradi takratnih družbenopolitičnih razmer.

Kot založnik je kljubovalo neprijaznim okoliščinam in v izseljenstvu izdalo nemalo izvirnih slovenskih naslovov iz leposlovja, družboslovja in esejistike, ki sodijo v sam vrh slovenskega kulturnega delovanja. Poleg tega je ves čas izdajalo revijo Meddobje, ki objavlja literarna dela in razmišljanja slovenskih ustvarjalcev in mislecev po vsem svetu. Kot piše v utemeljitvi priznanja, je prispevek Slovenske kulturne akcije k razvoju slovenskega založništva nepogrešljiv.

Priznanje je v imenu društva prevzel akademik in pisatelj Zorko Simčič, ki je poudaril, da je Slovenska kulturna akcija, ki deluje že 60 let in je izdala 180 del, za imigrante v Argentini zelo pomembna, da ostajajo v stiku s slovensko literaturo.

V svetovnem vrhu strokovnjakov za miniaturne knjige
Za izjemen prispevek k razvoju knjižnega sejma je upravni odbor Slovenskega knjižnega sejma letos nagradil starosto slovenskega založništva in enega izmed ustanoviteljev Slovenskega knjižnega sejma Martina Žnideršiča. Žnideršič se je leta 1964 zaposlil v založbi Mladinska knjiga, kjer je bil do leta 1971 vodja prodajnega oddelka. Nato je odšel v Cankarjevo založbo, kjer je do leta 1991 opravljal več različnih funkcij, v letih 1982-1991 je bil glavni direktor.

V založništvu je opravljal tudi številne strokovne funkcije. Vrsto let je bil član mednarodnega odbora Mednarodne zveze založnikov. Napisal je več kot 200 bibliografskih enot teoretičnih člankov, poročil, komentarjev in prikazov z različnih področij založniške prakse. Je tudi uveljavljen mednarodni strokovnjak za miniaturne knjige in eden izmed štirih Neameričanov, ki so dobili nagrado Norman Forgue Award za dosežke na področju miniaturnih knjig, je zapisano v utemeljitvi priznanja.

Ob prejemu priznanja je Žnideršič dejal, da je zelo počaščen, še bolj zato, ker je ideja o sejmu, ki se je rodila v neki frankfurtski restavraciji, prerasla v največjo slovensko kulturno prireditev.