Evropska študija, ki skuša določiti, kako počasen prehod od knjig k e-bralnikom vpliva na bralsko izkušnjo, je ugotovila, da je ključni dejavnik morda teža in občutek mehko vezane knjige v roki v primerjavi z občutkom kindla ali kakega drugega e-bralnika.

Poskus je bil precej preprost: raziskovalci so dali 50 študentom v branje isto kratko zgodbo ameriške pisateljice Elizabeth George na 28 straneh. Polovica jo je brala na kindlu, polovica v broširani knjigi. Po branju so morali sodelujoči odgovarjati na vprašanja v zvezi z zgodbo, njenimi liki in zapleti. Samo dva od sodelujočih sta imela v preteklosti veliko izkušenj z e-bralniki.

Zalomi se pri zaporedju dogodkov
Izkazalo se je, da sta si izkušnji branja v nekaterih parametrih - koliko so se ljudje vživeli v zgodbo, koliko empatije so čutili do likov in koliko so dojeli bistvo - precej podobni, so se pa zato tisti z e-bralnikom izkazali "bistveno slabše", ko je bilo treba 14 dogodkov iz zgodbe postaviti v pravilno zaporedje. Kar pomeni, da "haptične in otipljive informacije, ki jih posreduje kindle, niso tako dobra podlaga za miselno rekonstrukcijo zgodbe kot tiskana knjiga".

Kopneči kupček strani je informacija za možgane
"Ko bereš na papirju, lahko s prsti čutiš, da kupček listov na levi strani raste, na desni pa kopni," je mogočo razlago ponudila Anne Mangen z norveške univerze Stavanger, ki je podprla levji delež raziskave. Prepričana je, da je "čutna izkušnja" obračanja strani v bralčevih možganih povezana z napredovanjem besedila in posledično s samo zgodbo.

Na predstavitvi izsledkov študije je Mangenova navedla še lansko študijo, ki je pokazala, da so norveški najstniki veliko bolje razumeli besedilo, ki so ga prebrali s papirja kot besedilo z digitalne naprave.

V nadaljevanju sicer nameravajo študijo še enkrat ponoviti, tokrat s "testnimi zajčki", ki v vsakdanjem življenju redno uporabljajo kindle, a raziskovalci dvomijo, da se bodo odrezali bistveno bolje. "Mislim, da bi bilo napačno domnevati, da ima to opravka z življenjskimi navadami, in na tej podlagi tiskane učbenike nadomestiti z, denimo, iPadi. Raziskave s študenti so pokazale, da pogosto raje berejo s papirja," poudarja Mangenova.