Ameriška pesnica Carolyn Forche, ena od sodelujočih na pogovoru o pesnicah in njihovi pisavi v različnih kulturnih okoljih, je poudarila, da če je bilo literarno ustvarjanje žensk pred desetletji posvečeno predvsem tematikam ljubezni in materinstva, se je pozneje spremenilo tudi v smeri pisanja o aktualnih družbenih vprašanjih.

Nedvomni vplivi družbenih tokov
Dodala je še, da se je nekaj podobnega dogajalo s siceršnjimi družbenimi tokovi – nekdaj so se ženske lahko udejanjale predvsem le kot učiteljice, negovalke, manekenke ali stevardese. Določeni izjemi sta bili Virginia Woolf in Emily Dickinson, ki sta še danes vzor mnogo književnicam.

Leta 1950 rojena Carolyn Forche, tudi prevajalka in borka za človekove pravice, zato ocenjuje, da družbeni tokovi neizogibno vplivajo na ljudi in njihovo udejstvovanje – še posebej v mladosti, ko se človekova osebnost še oblikuje in se pri posamezniku porajajo vprašanja, kaj je mogoče uresničiti in česa ne.

"Ko pišem o politiki in feminizmu, potrebujem več svobode"
Tudi pesnica Sabine Huynh (1972), ki živi v Franciji, kamor je iz Vietnama pobegnila pred komunizmom, je potrdila, da okolje in dogajanje v njem vplivata na ustvarjanje. Pri pisanju se posveča tematikam, kot so vojna, begunstvo, travma in spomin. Kot je še povedala, jo zaposluje tudi vprašanje, kako pisati o nečem, kar ni izrekljivo ali ubesedljivo.

Južnokorejska pesnica Choi Young-Mi (1961) po drugi strani meni, da težav z izražanjem nima, a se sprašuje, do kod lahko izpove stvari. Kot je povedala, ji je eden od bralcev nekoč dejal, da si s svojim pisanjem ustvarja sovražnike. Z eno od svojih pesmi, v kateri je spregovorila o spolnem nadlegovanju v tamkajšnjih literarnih krogih, je namreč sprožila gibanje #jaztudi v svoji domovini. "Ko pišem o politiki in feminizmu, potrebujem več svobode," je povedala pesnica na dogodku.

Sorodna novica Mnogi književniki so vlagali izjemne napore, da so javno sesuvali kolegice književnice

Kako pisati z vidika drugačnosti?
Udeleženke pogovora so se nato posvetile vprašanju ekonomskega vidika literarnega ustvarjanja. Nina Dragičević (1984) je povedala, da se danes lahko preživlja kot pisateljica, a se ji v mladosti to ni zdelo mogoče. Po lastnih besedah pa se ob tem sprašuje, koga s svojim delom nagovarja, saj v svojem ustvarjanju poskuša pisati z vidika drugačnosti – to je perspektiva, ki jo raziskuje že vrsto let, je še dejala.

Sabine Huynh je za konec dejala še, pesništvo in tudi ustvarjanje v drugih literarnih oblikah, v katerih je finančni vidik vsekakor pomemben. A gre za delo, ki si ga izbereš. "Delamo ves čas: pišemo, prevajamo, sodelujemo na pogovorih, obiskujemo festivale, se potegujemo za štipendije," je sklenila francosko-vietnamska pesnica.