Gre za avtorje različnih generacij, a vsi vedo, kako pisati dobro literaturo.

Češki pisatelj Jáchym Topol, rojen leta 1962, izhaja iz disidentske družine in z uporom zoper totalitarni režim je bila zaznamovana tudi njegova mladost. Na literarno prizorišče je stopil s poezijo, največ pozornosti pa vzbudil z romani, ki so prevedeni v petnajst jezikov. V svojih delih oživlja zgodovinski spomin, se upira pozabi ideološkega nasilja in grozot 20. stoletja, hkrati pa s humorjem, ironijo in neustavljivo literarno domišljijo pripoveduje o breztemeljnosti in kaosu v češki tranzicijski družbi. Avtor bo spregovoril o svoji življenjski poti, posebej pa bodo izpostavljeni romani Sestra, Angel in Hladna dežela, ki jih v prevodu Nives Vidrih lahko prebiramo tudi v slovenščini.

Janez Kajzer je svojemu obsežnemu opusu dodal že 14. knjigo, zbirko kratke proze Krik. Spomnimo, da je naletel na veliko naklonjenost bralcev že leta 1960 s prvencem, knjigo humoresk Mimo dnevnega načrta. Zelo priljubljena sta tudi njegovo kulturno-publicistično delo o ljubljanskem potresu S tramovi podprto mesto in biografski roman o Ivanu Groharju Macesen. V novi knjigi kratkih zgodb Krik pripoveduje o vsakdanjih dogodkih, a jih pogosto osvetljuje v nenavadni luči. Zanima ga, kaj se skriva pod povrhnjico bivanja in kaj nam govori neslišni krik v duševnosti sodobnega človeka. Spretno so izrisani značaji junakov, pa tudi njihove življenjske stiske in spodletele iluzije. Tudi ko imajo zgodbe pridih fantastike in jim dajejo ton nenavadni preobrati, so zelo življenjske. Avtor odstira s peresom, ki teče lahkotno in duhovito, pogled v polpretekli in današnji čas, kljub resnosti tematike pa privabi nasmeh in osvobajajoč občutek.

Posebna pozornost odklonom v medčloveških odnosih
V zadnjem času je izšlo precej leposlovnih prvencev, a med njimi po spretnosti pripovedovanja posebej izstopa knjiga zgodb Česar ne moreš povedati frizerki Agate Tomažič. Avtorica posveča posebno pozornost odklonom v medčloveških odnosih, ki segajo od brezobzirnosti in posesivnosti do naveličanosti, neizživetosti, občutka praznine pa vse do ksenofobije. V zgoščenih pripovedih je napetost spretno stopnjevana. Pogoste teme so varanje, pretvarjanje in zlaganost v družinskem življenju, ko partnerja živita drug mimo drugega. Neiskrenost in dvojno življenje sta brez moraliziranja prikazana kot nekaj, kar je pač lastno človeški vrsti. Pisateljica ne spregleda duhovne ozkosti in majhnosti nekega okolja, pri čemer se junaki niso sposobni zamisliti nad lastnimi dejanji. Avtorica se je prepričljivo vživela v pisano paleto človeških značajev in duhovito odstrla pogled na bizarnosti, s katerimi življenje ne skopari. Tisto, česar ne moremo povedati frizerki, je povedala Agata Tomažič, in to v berljivih zgodbah, napisanih s pripovedno eleganco in svežino.