Kljub subvencijam so knjige izhajale z izgubo, je dejal in pojasnil, da subvencija pokrije približno polovico stroškov, polovico pa bi morali dobiti na trgu. Izrazil je obžalovanje, da je ugasnila založba, ki je skrbela za založništvo v Pomurju oz. v severovzhodnem delu Slovenije, in opozoril, da je prva na poti do Ljubljane šele mariborska Litera.

97 odstotkov sredstev za založbe s sedežem v Ljubljani
Lainšček je zelo kritičen do založniške dejavnosti. Kot pravi, se že vrsto let govori o tem, da se mora kultura znajti na trgu, a težava je po Lainščkovem prepričanju v tem, da to ni trg kulture, pač pa trg subvencij na trgu. Založniki se morajo boriti, da bodo čim več pridobili iz vreče Javne agencije za knjigo RS (JAK), pri čemer po njegovem mnenju ta deluje koruptivno in netransparentno. Namesto da bi podpirala kakovost, največ denarja namenja tistim, ki najbolje lobirajo. Tako se je po Lainščkovem mnenju lažje znajti na neusmiljenem ekonomskem trgu kot na trgu subvencij in različnih interesov. Kot je dejal, je bilo lani 97 odstotkov sredstev JAK-a namenjenih založbam s sedežem v Ljubljani.

"Če se Slovenija brani na robovih in če se brani s knjigo, je to res paradoks," meni pisatelj, ki je založbo ustanovil s Francem Justom, da bi z leposlovnimi in humanističnimi izdajami sooblikovala podobo sodobnega slovenskega leposlovja in humanistike.

Nič manj ni oster do prelaganja odgovornosti znotraj državnih institucij. Minister za kulturo se lahko vedno izgovori na JAK, ta pa na komisije, ki niso nikomur kazensko odgovorne, meni Lainšček. Zato so se pri založbi, naveličani teh zgodb, letos odločili, da se sploh ne bodo prijavili na razpise JAK-a. Na vprašanje, ali pričakuje boljše razmere z novim ministrom Tonetom Peršakom, ki je tudi sam literarni ustvarjalec, je odgovoril, da ta "na kratek rok ne bo potegnil nobene poteze, ker se bolj ukvarja s spreminjanjem dolgoročnih trendov". Obenem pa poudarja, da to ni stvar enega človeka, pač pa politična volja več ljudi. In prav te je v Sloveniji, kjer smo nehali skrbeti za nacionalno podobo in samozavest, premalo, meni Lainšček.

Najbolj odmevna zbirka založbe je bila zbirka Križpotja, izdala je tudi vrsto nagrajenih književnih del, letos je Marjana Moškrič prejela desetnico za mladinski roman Sanje o belem štrpedu, Štefan Kardoš pa je bil z romanom Veter in odmev nominiran za kresnika.