Pri Beletrini so v času epidemije poskrbeli, da lahko ljubljanski uporabniki njihove knjige prejmejo na dom z rekordno hitrostjo, saj se je knjigarna pridružila podjetju Wolt, ki tako ne dostavlja več zgolj hrane. V to ponudbo so vključili 50 izbranih uspešnic. Sicer pa izposojo in nakup elektronskih oziroma krajše e-knjig omogoča Beletrinin portal Biblos.
1. Kristian Novak: Cigan, ampak najlepši
Epsko-ljubezenski roman hrvaškega literarnega zvezdnika Kristiana Novaka je v izvirniku izšel leta 2016, v slovenskem prevodu Đurđe Strsoglavec pa je izšel štiri leta pozneje. V knjigi se odvijajo tri zgodbe, sredi dogajanja pa se pojavi truplo, roman se tako sicer lahko bere kot kriminalka, globlje pa se razpirata socialna in družbena drama sedanjosti, ki presegata meje fikcije, so zapisali pri založbi. Roman je na Hrvaškem prejel najuglednejše literarne nagrade in bil razglašen za roman leta. Po Novakovi knjižni predlogi je Ivica Buljan režiral predstavo v Zagrebškem narodnem gledališču (HNK), v nastajanju pa je tudi celovečerni film v režiji Roka Bička.
2. Bernhard Schlink: Olga
Bernhard Schlink, najbolj znan po delu Bralec, v romanu Olga prikazuje sile moči, ki so življenje določale ženskam poznega 19. stoletja. Tako Bralec kot Olga prinašata razmislek o odnosu med starejšo žensko in mlajšim moškim, pa tudi tematiziranje nemške preteklosti. Olga je sicer na prvi pogled klasičen zgodovinski roman, za katerega pa se kmalu izkaže, da mu tempo narekuje prebrisan avtor. Naslovna protagonistka si prizadeva za pravico do samoizpolnitve in ljubezni, čeprav njena doba in okoliščine temu nasprotujejo. Roman je v slovenščino prevedel Brane Čop.
3. Sheila Heti: Materinstvo
Materinstvo je prvo v slovenščino prevedeno delo Sheile Heti, za kar je poskrbela Katja Zakrajšek. New York Magazin je delo razglasil za najboljši roman leta 2018, pristalo pa je tudi na seznamu najboljših knjig po mnenju New York Timesa in več drugih publikacij. Materinstvo je filozofski roman, kar mestoma spretno skriva za navideznimi banalostmi. Avtorica v svojem romanu prevprašuje vlogo ženske, ukvarja pa se tudi s samo formo romana. Kot so zapisali pri Beletrini, gre za knjigo, ki si upa prevprašati to, kar si predstavljamo pod pojmom roman, je pripoved, ki pod vprašaj postavlja vrednote, ki so jih bile ženske dolga stoletja primorane jemati za svoje.
4. Petra Pogorevc: Rac – biografski roman o življenju Radka Poliča
Knjigo Rac – biografski roman o življenju Radka Poliča je po intenzivnih pogovorih in dopisovanju z igralcem napisala dramaturginja, urednica in publicistka Petra Pogorevc. Delo, ki je napisano v prvi osebi ednine, se ponaša s pristnim humorjem in sočnim jezikom, ki sta oba tako značilna Poliča. Skozi knjigo mu sledimo v otroška leta, pojasnjena je njegova vseživljenjska povezanost s starši in bratoma, obuja pa tudi spomine na tri zakone. Biografski roman pa predstavi Poličevo pojmovanje igralskega poklica: "Igra ni to, kar počneš, ampak to, kar si." Gre za eno izmed treh biografij velikih slovenskih igralcev, ki so izšle v zadnjem desetletju (Vesna Milek je napisala biografijo Borisa Cavazze, Tadej Golob pa biografijo Milene Zupančič).
5. Édouard Louis: Opraviti z Eddyjem
Édouard Louis velja za enega najpomembnejših svetovnih pisateljev generacije, rojene v 90. letih minulega stoletja. Gre tako rekoč za francoskega čudežnega dečka, čigar literarni prvenec Opraviti z Eddyjem je preveden že v več kot trideset jezikov. V izvirniku je izšel leta 2014, v slovenščino pa ga je prevedel Andrej Pleterski. Gre za avtobiografsko delo, ki z ostrim političnim podtonom razmišlja o deprivilegiranosti, o tem, kako je odraščati v Franciji, če si reven, homoseksualec in tarča nasilnikov. Roman opraviti z Eddyjem je označen za politično precizno, intelektualno prepričljivo in emocionalno osupljivo delo.
6. Sara Stridsberg: Beckomberga. Oda moji družini
Roman Beckomberga je delo ene najboljših sodobnih švedskih pisateljic, ki je uveljavljena tako doma kot v tujini. Gre za nežno in lirično pripoved o družini, odraščanju, žalosti in odvisnosti ter razumevanju sveta, ki mu je blizu spoznanje, da je najmočnejša ljubezen lahko tudi tista, ki nas najbolj obteži. Knjiga je Sari Stridsberg v letu 2015 prinesla nagrado Evropske unije za književnost in več uglednih švedskih literarnih nagrad. Roman je do danes preveden v skoraj trideset jezikov, v slovenščino ga je prevedla Iva Klemenčič, pri čemer gre za za prvi slovenski prevod katerega izmed del te avtorice.
7. Bettina Wilpert: Kar se nam ne dogaja
Romaneskni prvenec nemške pisateljice mlajše generacije Bettine Wilpert je bil v njeni domovini ovenčan z več literarnimi nagradami, tudi z dvema nagradama za prvenec leta. V knjigi različni pripovedovalci predstavljajo okruške iste zgodbe o Anni in Jonasu – Anna namreč pravi, da jo je Jonnas posilil, on pa pravi, da je Anna pristala na spolni odnos. Posebnost slovenske izdaje pa je prevod, ki je nastal kot eksperiment kolektivnega prevajanja, ki ga je spodbudil Goethe Institut v Ljubljani. Delo je tako prevedla kopica prevajalcev: Alenka Činč, Barbara Krivec, Dominika Tomanovič, Irena Smodiš, Luka Šintler Povše, Martin Lah, Tajda Liplin Šerbetar in Urban Šrimpf.
8. Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset
Belo se pere na devetdeset je prvenec Bronje Žakelj, ki je bil leta 2019 nagrajen s kresnikom. Avtorica pripoveduje pretresljivo avtobiografsko zgodbo o odraščanju in življenju z boleznijo. Od precej idiličnega otroštva do težkih življenjskih preizkušenj – izgube mame v najstniških letih ter spopadanja z boleznijo, tako z mamino kot s svojo. "Med spomine, ki so deloma lahko tudi naši, kolektivni, med prastrahove, kot so bolezen, izguba, smrt, zanikanje, laži in samost, popelje v iskrivi melodiji literarne duše, ki ni izgubila otroške igrivosti, radoživosti, torej prostosti," smo lahko prebrali v v utemeljitvi nagrade kresnik.
9. Svetlana Makarovič, Matej Šurc in Kotik: Luciferka
Knjiga, ki je že pred izidom dvigala veliko prahu zaradi dogajanja, povezanega z njenim nastankom. Svetlana Makarovič je pri 80 letih dočakala svojo prvo biografijo, v kateri lahko sledimo življenju ene najvidnejših slovenskih ustvarjalk od njenih prvih spominov do danes. Delo, ki ga je pisateljica, pesnica in šansonjerka napisala z Matejem Šurcem (in mačkom Kotikom), briše vse stereotipe o avtorici. Kot so zapisali pri Beletrini: "V resnici je še hujša!"
10. Peter Handke: Žalost onkraj sanj
Nobelovec Peter Handke se je pisanja kratke pripovedi Žalost onkraj sanj lotil po pogrebu svoje matere, koroške Slovenke Marije Sivec, ki je pri 51 letih storila samomor. Avtor je v knjigi izrisal njeno življenjsko pot, materin portret pa je razširil v slikanje življenja žensk njene generacije na avstrijskem Koroškem. Skozi pripoved spoznamo njihovo ujetost, izključenost iz družbenega dogajanja in omejitve v izobraževanju. Handke je pri starosti 31 let za Žalost onkraj sanj prejel Büchnerjevo nagrado, eno najuglednejših nemških književnih nagrad. Knjiga je v slovenskem prevodu prvič izšla leta 1977, za nov prevod pa je poskrbela Amalija Maček, ki je napisala tudi spremno besedo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje