"Tisti, ki gorijo, gorijo, gorijo kot veličasten ognjemet, ki eksplodira kot pajek prek zvezd, in na sredi vidiš, kako se razpoči v modri barvi in vsi rečejo: Uaauu!" teče dalje misel avtorja, ki je umrl pred natanko pol stoletja, star 47 let.
Leta 1957 je z izidom romana Na cesti čez noč postal zvezdnik. Pripovedovalec romana Sal Paradise, ki opisuje svoje dolgo popotovanje po ZDA v begu pred utesnjujočimi konvencijami ameriške družbe, je Kerouacov alter ego. Je ena osrednjih osebnosti beatniškega gibanja, skupaj še z Williamom S. Burroughsom in Allenom Ginsbergom.
Nesmiselna morasta cesta
"Zavedal sem se, da so to vse posnetki, ki jih bodo nekoč z začudenjem opazovali naši otroci in mislili, da so njihovi starši živeli mirna, čisto urejena, na fotografiji uravnotežena življenja, zjutraj vstajali in ponosno stopali po pločnikih življenja, ne da bi kdaj sanjali o razcapani blaznosti in kravalu naših resničnih življenj, naših resničnih noči, njihovega pekla in nesmiselne moraste ceste," piše v svojem znamenitem delu.
Še v divjini človek ne more več biti sam. Vedno je kje kakšen helikopter. Kar zadeva mene, je edino, kar lahko počneš, da sediš v svoji sobi in piješ.
Roman naj bi napisal v treh tednih ob malo spanja in litrih kave na papirni trak. Do izida je nato minilo več kot šest let. Kerouac sam ga je začel takoj popravljati. Založnike so najbolj motili za tisti čas sorazmerno svobodomiselni opisi spolnosti, namigi na homoseksualnost in uživanje drog, pa tudi vsesplošna nemoralnost, kot je leta 2010 povedal prevajalec romana v slovenščino Jure Potokar. S pravnega vidika je težavo predstavljal tudi avtobiografski značaj romana, v katerem nastopa vrsta bolj ali manj prepoznavnih likov, zato je bilo spreminjanje imen nastopajočih ena prvih stvari, ki se jih je Kerouac lotil.
Pravice za film je že leta 1980 kupil Francis Ford Coppola kot producent in po več neuspešnih poskusih iskanja ekipe angažiral Walterja Sallesa kot režiserja, ta je film posnel leta 2012. Pred smrtjo je sicer Kerouac zaman poskušal prepričati Marlona Branda, da bi nastopil v filmski priredbi romana. V filmu igra Garrett Hedlund zapeljivega Deana Moriartyja, Kristen Stewart je v vlogi Marylou, Sam Riley pa upodablja Sala Paradisa.
Med Kerouacovimi romani so še Klateži dharme, Ljudje iz podzemlja, Doktor Sax, Samotni popotnik in Angel uničenja. Prevladujoči motivi njegove proze so katoliška spiritualnost, džez, promiskuiteta, budizem, droge, revščina in potovanje.
Služil je v trgovski mornarici
Kerouac se je rodil 12. marca 1922 v mestu Lowell v zvezni državi Massachusetts. Med drugo svetovno vojno so ga izpustili iz vojske zaradi shizofrenije. Služil je v trgovski mornarici, pozneje potoval po ZDA in Mehiki ter se preživljal s priložnostnimi deli. Umrl je zapit in v samoto zavlečen 21. oktobra 1969.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje