Od leta 1905, ko so odborniki Narodne čitalnice ustanovili Ljudsko knjižnico z 200 knjigami, je ta zrasla v sodobno ustanovo, ki se lahko pohvali s 138.000 enotami knjižničnega gradiva ter tremi podružnicami - na Prestranku, v Pivki in potujočo knjižnico, ki redno obiskuje kar 62 postajališč.

Knjižnica v kovčkih
Največ zaslug za odprtje postojnske knjižnice je imel trgovec in posestnik Josip Kraigher, ki je postal tudi prvi knjižničar. Širjenje bralne kulture na podeželju si je zamislil na zelo zanimiv način, je povedal vršilec dolžnosti direktorja Uroš Mlinar: "Po vaseh okrog Postojne so nosili kovčke, ki so si jih med hišami izposojali. Te kovčke je knjižnica napolnila in občasno zamenjala repertoar knjig. Kovčki pa so krožili od vasi do vasi in od hiše do hiše." Kovčkov ni več in tudi način širjenja bralne kulture se je do danes močno spremenil.

Skozi leta pa se je spreminjalo tudi njeno poslanstvo; poleg izposoje in informacij o knjižničnem gradivu nudi še marsikaj: "Imamo velik spekter vzporednih dejavnosti, ki temeljijo predvsem na popestritvi kulturnega življenja v kraju oziroma tudi na socialni funkciji in nudenju bolj kakovostnega preživljanja časa mladini in vsem obiskovalcem knjižnice."

Brez vsakoletne članarine
6.000 uporabnikov ne plačuje letne članarine, temveč so poravnali le stroške vpisnine, kar je med slovenskimi knjižnicami redkost.

Manuela Nagode si že leta prizadeva, da bi ljubezen do knjige vzbudila že pri najmlajših: "Dobijo prvi stik s knjižnico, kako se s knjigami pravzaprav ravna. Razložimo jim, da so knjige namenjene različnim uporabnikom. Seveda jih navajamo, da je knjiga svet, v katerem so neizmerne širjave." Računalnik, dodaja, pa knjigi ne predstavlja konkurence, kajti izposoja je še vedno velika.