Dramatik, pripovednik in zdravnik Mihail Bulgakov je svoj čas razumel zunaj propagandnih okvirov politike in se zavedal "inferna realnega socializma". V satiričnem romanu Mojster in Margareta, s katerim se je v prvi polovici 20. stoletja zapisal v vrh svetovne literature, je nazorno prikazal, da gre v vseh obdobjih človeštva za faustovsko igro med politiko in umetnostjo.

"Če nam torej uspe mojstrovino Bulgakova prebirati skozi identifikacijo z Moskvo tridesetih in če prestopimo na vlak bralne počasnosti, bomo lahko hkrati občudovali političnost dela, uživali v besednem slogu pripovedovanja in se še preklemansko dobro zabavali ob cinizma in sarkazma polnem humorju," je pred 13 leti, ko je izšel nov prevod Mojstra in Margarete, v recenziji zapisal Bernard Nežmah.

Bulgakov je v številnih svojih delih kritiziral in ironiziral politični sistem, zato so nekatera izšla s precejšnjim časovnim zamikom.

V času življenja je bil Bulgakov najbolj znan po svojih igrah, ki jih je pisal za moskovsko Umetniško gledališče Konstantina Stanislavskega.

Roman Mojster in Margareta se še danes uvršča med najbolj priljubljena dela med ruskimi bralci, pogosto doživi tudi dramatizacijo. Leta 2013 je predstavo za SNG Drama Maribor režiral Janusz Kica.

Kot velja za preostala dela Bulgakova, tudi v Mojstru in Margareti pisatelj razmišlja o tem, da posameznik, zavezan etičnemu kodeksu delati dobro, ni dolžen za vsako ceno uresničevati svojega poslanstva v širšem družbenem kontekstu.

V pripovedi spoznamo urednika umetnostnega časopisa Berlioza, ki se s pesnikom Brezdomnim pomenkuje o izmišljenem mitu, spletenem okrog Jezusa Kristusa. V svoji ateistični tezi oporeka Satanu v podobi profesorja Wolanda, ki pravi, da je Jezus živel tako zagotovo, kot bo Berlioz zagotovo še danes ob glavo. Ko se prerokba uresniči, se Brezdomni poda po sledeh Wolanda in njegovih pomočnikov, vendar se mu vsi izmuznejo.

Margareta na čarovniškem balu
Strpajo ga v psihiatrično bolnišnico, kamor se je pred preganjanji zatekel Mojster, avtor romana o Pilatovem srečanju s Kristusom. V resničnem svetu je zapustil svojo ljubo Margareto, ki v želji, da se z Mojstrom spet sreča, sprejme Satanovo povabilo, da bo gostiteljica na njegovem plesu čarovnic. Ker se Margareta izkaže v vlogi čarovniške gostiteljice, ji bo Woland izpolnil željo, in ker rokopisi ne gorijo, Mojstru vrne njegov izgubljeni roman in ljubimcema omogoči, da zaživita novo življenje.