Prvi računalniški bibliografski zapis je oktobra 1984 ustvaril knjižničar v takratni Študijski knjižnici s pomočjo kolegov iz takratnega Računalniškega centra Univerze v Mariboru, predhodnika današnjega Instituta informacijskih znanosti (IZUM). Prvi je bil v bazo vpisan učbenik za 8. razred osnovne šole Organska kemija.

Danes že pozabljeni kataložni listki
To je bil zametek računalniško podprtih knjižničnih evidenc, iz katerih se je razvil princip vzajemnosti v slovenski knjižnični praksi. Računalniško podprte obdelave so se lotili s ciljem skrajšati in olajšati delo knjižničarjem ter poenostaviti in pospešiti iskanje gradiva uporabnikom. Prej so namreč knjižnično gradivo beležili in iskali po kataložnih listkih.

Za svoj čas napredna vizija
"Naš takratni ravnatelj Bruno Hartman je bil velik vizionar, ki se je zelo zgledoval tudi po tokovih v tujini," je ob robu današnjih okroglih miz pod skupnim naslovom Od listka do klika povedala vodja enote UKM-ja za obdelavo knjižničnega gradiva Branka Kerec. Po njenih besedah je prvi računalniški bibliografski zapis v knjižnično bazo pomenil začetek pomembnih sprememb v poslovanju in obdelavi knjižničnega gradiva ne le v Mariboru, temveč tudi Sloveniji in takratni Jugoslaviji.

Leta 1987 je takratna Skupnost jugoslovanskih nacionalnih knjižnic sprejela sistem vzajemne katalogizacije kot skupno osnovo knjižničnega informacijskega sistema in sistema znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije. "Leta 1988 sta se združili bazi naše knjižnice in Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), in to velja za začetek COBISS-a. To sta najstarejši knjižnici v tem sistemu," je pojasnila Kerčeva.

Onkraj nacionalnih meja
Leta 1991 je IZUM promoviral sistem COBISS kot nadgradnjo sistema vzajemne katalogizacije. Ta akronim se je takrat začel uporabljati tudi za pripadajočo programsko opremo. Zaradi razpada Jugoslavije so se knjižnice zunaj Slovenije potem izključile iz skupnega sistema vzajemne katalogizacije, skoraj vse pa so postopoma obnovile sodelovanje z IZUM-om in danes v svojih državah vzpostavljajo avtonomne knjižnične informacijske sisteme na platformi COBISS z vzajemno katalogizacijo v mreži COBISS.Net.

Konec leta 2013 je bilo v sedmih vzajemnih bazah podatkov COBIB-a skupaj več kot devet milijonov bibliografskih zapisov, v lokalnih bazah podatkov 734 knjižnic pa več kot 20 milijonov bibliografskih zapisov.