leto, ko je bila Ljubljana svetovna prestolnica knjige.

Z jutrišnjim dnem se izteka leto, v katerem je Ljubljana kot deseto mesto nosila Unescov naziv svetovne prestolnice knjige. Preden štafeto prevzame Buenos Aires, je nastopil čas za slovesno postavljanje pike.

Po besedah načelnika oddelka za kulturo MOL Uroša Grilca si je Ljubljana zadala nalogo, dosedanja prestolovanja dvigniti na višjo raven in zagotoviti trajnejši učinek od predhodnih.
Moč besede, ki oblikuje človeka
Predvideno število 500 dogodkov se je do konca prestolovanja potrojilo, sklepni večmedijski dogodek pa je prikazal pot besede kot semena, ki je že v otroštvu posajeno v človeka.
Zgodba predstave se je sukala okoli vprašanja, kako beseda vstopi v otroka, ga oblikuje, kako potuje skozi človekovo življenje in zgodovinski čas. Beseda kot stik med dvema človekoma je tema predstave, ki jo je Škafar podčrtal s pogovori nastopajočih na odru, oblikovanem v park.

Ljubljani bo, tudi ko bo vsega konec, ostala nova infrastruktura: Trubarjeva hiša literature, nova knjižnica v Zadvoru, Severni park z bralnimi portali in park Labirint umetnosti. Ostale ji bodo tudi nove vsebine: časopis Pogledi, projekt Knjige za vsakogar in literarni festival Literature sveta.

Grilc opozarja tudi na simbolne razsežnosti prestolovanja, ki se kažejo v slovenski uprizoritvi Pahorjeve Nekropole v tržaškem gledališču Verdi, spomenik slovenskim protestantskim piscem in vključitev v mrežo mest zatočišč za preganjane pisatelje.

Na prvem svetovnem vrhu knjige, kjer so bile prvič pod skupno streho združene vse ključne mednarodne organizacije s področja založništva, knjigotrštva in knjižničarstva, je bila predstavljena Ljubljanska resolucija o knjigi.

Beremo že, kupujemo pa knjig ne
Vse našteto po Grilčevem mnenju dokazuje, da smo v tem letu o knjigi veliko razmišljali, jo raziskovali, z njo tudi eksperimentirali in se o njej v tem letu veliko naučili, tako ustvarjalci in strokovnjaki kot najširša javnost. Kljub temu pa se zaveda, da smo Slovenci še vedno na evropskem dnu po številu prodanih knjig. "S programom Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010 smo se želeli spoprijeti z vprašanjem, kaj se dogaja s prodajo knjig, ki jo razumemo kot del bralne kulture, in ali lahko premikamo splošno sprejete okvire, do kod lahko seže prodaja slovenske knjige. Če bi ponovno oblikovali program prestolnice knjige, bi se zagotovo bolj poudarjeno posvetili določenim skupnim in še nerešenim temam slovenskega založništva, denimo vprašanju informacijskega sistema "knjig na trgu".
Zavod Turizem Ljubljana je promocijo Ljubljane kot turistične destinacije gradil (tudi) na blagovni znamki prestolnice knjige. Rezultat tega pristopa je 20-odstotno povečanje števila nemško govorečih gostov, ki so drugi po številu tujih obiskovalcev Ljubljane.
Knjige za las dostopnejše
Rezultat celotnega programa Ljubljana - svetovna prestolnica knjige lahko v nekaterih učinkih na knjižni trg danes že tudi izmerimo, povzema načelnik za kulturo na MOL. Povprečna naklada leposlovne knjige v 2009 je znaša 1098 izvodov na naslov, povprečna cena knjige pa je bila v letu 20,03 evra. V letu 2010 je povprečna naklada leposlovne knjige narasla na 1221 izvodov na naslov, cena pa padla na 19,43 evra.