Naziv založnica leta 2018 je pripadel Neli Malečkar, urednici izvirnega leposlovja za odrasle pri založbi Mladinska knjiga. Za najboljšega knjigotržca so razglasili direktorja knjigotrštva Buča Sama Vadnova.

Kot piše v utemeljitvi nagrade, so pisatelji in njihove knjige pri Neli Malečkar res v dobrih rokah. Ni veliko urednikov, ki bi poleg samoumevne načitanosti, širine in razgledanosti premogli tudi njeno kondicijo in disciplino. Izrazit uredniški pečat, ki ga je vtisnila "svojim" knjigam, podčrtujejo iskrive in duhovite predstavitve, kjer zaživi njen izjemen dar za spraševanje in predvsem poslušanje.

Nela Malečkar urednikuje že dolgo, do leta 2005 pretežno v tiskanih medijih, nato je postala prva urednica izvirnega leposlovja za odrasle v zgodovini Mladinske knjige; dotlej so to mesto zasedali izključno moški.

Njena tako imenovana "sprotna" produkcija, ki je s svojimi psihosocialnimi razsežnostmi in s pahljačo karakternih posebnosti v resnici vse prej kot sprotno opravilo, izhaja v zbirkah Prvenci in Nova slovenska knjiga, ki jo poleg vsebinske vrhunskosti odlikuje in zaokrožuje tudi oblikovna prefinjenost.

Poleg tega si je zamislila in dosledno izpeljala vrsto enkratnih, izjemno kompleksnih knjižnih projektov, ki so obogatili slovensko knjižno pokrajino. Na prvem mestu je serija albumov, ki jo je s trojico Kosovel-Gregorčič-Trubar vzpostavil Aleš Berger, Nela Malečkar pa jo je le prevzela, ampak, če ob tem upoštevamo še zbirko Spomini in izpovedi, razvila in zaokrožila v impozantno knjižnico velikanov slovenstva.

Samo Vadnov zastopa večinoma družboslovne in humanistične založbe, pa tudi nekaj galerij, muzejev, visokošolskih in raziskovalnih ustanov ter kakovostne male založbe in samozaložnike. Opraviti ima s ciljnim bralstvom, s poučenim bralstvom, tako rekoč z intelektualci, s temi pa, kot se ve, ni lahko. Prav tako je znano, da področje družboslovnih in humanističnih knjig ne pozna nekih silnih vzponov v povpraševanju in prodaji, piše v utemeljitvi.

Zato je, kot še piše, v za knjigo v vseh pogledih hudih časih še bolj pomembno opozoriti na take vrste knjigotržca in njegovo odlično delo s kupci, pri organizaciji dogodkov in pri promociji knjig.

Še enkrat o knjigah v digitalni dobi
Slavko Pregl je svoje uvodno predavanje srečanja naslovil Založništvu na pot. Med predavatelji celodnevnega kongresa Društva slovenskih založnikov, ki poteka v hotelu Rikli Balance, bo tudi Miha Kovač z oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo ljubljanske filozofske fakultete. Spregovoril bo o tem, ali ima branje knjig v digitalni dobi, preplavljeni z zvočnimi, fotografskimi in video vsebinami, sploh še smisel.

Ustvarjalka spletne strani Gospodična knjiga Nina Prešeren bo razmišljala o tem, ali lahko imata založba in bloger skupen cilj in katere oblike sodelovanja med blogerjem in založbo so mogoče.

Slovenščina med tretjo in četrto industrijsko revolucijo
Jezikoslovec in raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na Inštitutu Jožefa Stefana ter vodja Centra za jezikovne vire in tehnologije na Univerzi v Ljubljani Simon Krek bo spregovoril na temo Slovenščina, razpeta med tretjo in četrto industrijsko revolucijo. V tej dobi bo po besedah organizatorjev namreč postalo zelo pomembno računalniško obvladovanje naravnih (človeških) jezikov, od govora do pisnega jezika, srečno pa bodo najverjetneje preživeli predvsem tisti, pri katerih bo jezikovna skupnost pravočasno dojela, kaj ji govori duh časa.

V sklopu kongresa bo potekala tudi razprava o projektu Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma 2022. Na tej bodo poleg direktorice Javne agencije za knjigo RS Renate Zamida sodelovali Andrej Blatnik (Cankarjeva založba), Mitja Ličen (založba Goga), Anže Miš (založba Miš), Luka Novak (založba Totaliteta) in Zala Stanonik (založba Pivec). Na petem in obenem zadnjem v seriji javnih posvetov se bodo posvetili možnostim in promocijskim priložnostim za založniško panogo.

Kaj se lahko založniki naučijo od izkušnje katalonskega knjigotržca?
V goste so povabili tudi katalonskega knjigotržca in lastnika knjigarne Xavierja Vidala, ki je pred šestimi leti odprl knjigarno v Barceloni. Z udeleženci kongresa bo delil svojo izkušnjo z odpiranjem knjigarne, poslovnim modelom in profilom ponudbe ter svoje strategije privabljanja obiskovalcev in kupcev.