Dobra ilustracija nastane takrat, ko z besedilom tvori celota, meni ilustratorka Ana Košir, ki se je med drugim podpisala pod ilustracije v knjigah Dese Muck Anica in Gospod Filodendron Andreja Rozmana - Roze. Ilustracija je lahko v vlogi verne spremljevalke besedila ali kot bolj svojeglav, samostojen vizualni sogovornik, kar pa je seveda odvisno od vrste vsebine. Dober ilustrator mora imeti talent in biti izobražen, hkrati pa mora biti tudi discipliniran, vešč svoje obrti in za sabo mora imeti dolgo kilometrino, še meni Koširjeva.

Ilustrator Damijan Stepančič, ki je nedavno prejel nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico za svoje delo v knjigi France Prešeren: Zdravljica, vrednosti ilustracijo po načinu in moči vžvljanja avtorja v besedilo oziroma o tem, kako ga avtor nagovori ali preseneti. Po njegovem prepričanju ni nujno, da se ilustracija popolnoma prilega besedilu, večjo težo pripisuje rešitvam, ki namenoma kršijo to prilegajenj in tako širijo prostor ustvarjalnosti.

Malce drugačno mnenje ima Zvonko Čoh, ki meni, da dobro ilustracijo opisuje s pridevniki: natančna, sporočilna, jasna in čista. Po njegovih besedah je ilustrativnost odvisna od besedila, sam pa ima raje, da ilustracija sledi zgodbi, saj so mu bile že kot otroku všeč ilustracije, ki so opisale dogodke in niso imele le funkcije okraska.

Temu pritrjuje tudi Marjanca Jemec Božič, ki je pred kratkim praznovala 85 let, v svoji bogati zgodovini pa se je podpisala pod podobe v knjigah Juri Muri v Afriki (avtor Tone Pavček), Nana, mala opica (Josip Ribičič) in Piko Dinozaver (Leopold Suhodolčan). Prepričana je, da mora ilustracija, sploh pri slikanici, že sama povedati zgodbo, ki jo ponuja besedilo.

Podobe iz rosnih let se vtisnejo v spomin
Po Stepančičevih besedah kakovost ni stvar trenutka, saj se razvija in kultivira že od malih nog. Pri tem je poudaril, da se otrok, ki je bil že od malih nog obkrožen s slikanicami, ki so bile praviloma izjemno kakovostne ilustrirane, tega spominja tudi v odrasli dobi. Sam se spomni veliko slikanic, ki so ga prepričale in zaznamovale. To podoživljanje spominov, barv, vzdušja in občutkov v zgodbah so po Stepančičevem mnenju nepogrešljiv zaklad vsakega ilustratorja.

Študij ilustracije pomembna pridobitev
V zadnjih letih se na ilustratorski sceni uveljavljajo nova imena. Po mnenju Čoha je k temu močno pripomogla Akademija za likovno, umetnost in oblikovanje, ki ponuja tudi študij ilustracije. Kot je poudaril, v njegovih časih tega ni bilo, zato je trajalo dlje časa, da si se sam priučil ter osvojil določene tehnike in znanja. Podobno meni tudi Božič Jemčeva. "Moja generacija je bila generacija samorastnikov," je poudarila. "Imeli smo zgled nekaj domačih slikarjev, nismo pa imeli na voljo tujih vzorov", je dodala. Danes pa so po njenem prepričanju mladi izredno razgledani, na voljo jim je produkcija vsega sveta.

Mladinska knjiga ima veliko vlogo
Vsi omenjeni ilustratorji poudarjajo pomen Mladinske knjige, ki ima kot največja in ena najstarejših založb, kot pravi Stepančič, poseben status. "Sploh si ne morem predstavljati, da bi se to njeno poslanstvo prekinilo," je dejal. S tem bi zapadli v povprečje, mnoge otroke bi prikrajšali za pomemben del njihovega otroštva, vzgajali bi otroke brez vsakega občutka za lepo. "Tega pa si v teh sivih časih ne bi smeli privoščiti," je opozoril.

Po mnenju Koširjeve sta za ilustracijo zelo pomembni reviji tudi Ciciban in Cicido, ne le zaradi dolgoletne tradicije, ampak ker sta še vedno za mnoge otroke prvi redni stik z otroško literaturo in ilustracijo. Prav tako sta za mnoge ilustratorje prvi preizkus in odskočna deska za nadaljnje ustvarjalno delo v založništvu. Opozorila je tudi na vlogo drugih založb, kot so KUD Sodobnost International, Miš, Družina, ki prav tako bogatijo ter prinašajo svežino v slovenski založniški prostor.