Za epitaf so namreč pristojni izbrali citat iz Cervantesovega poslednjega romana, Los trabajos de Persiles y Sigismunda (Napori Perzila in Sigismunde). Gre takole: "El tiempo es breve, las ansias crecen, las esperanzas menguan y, con todo esto, llevo la vida sobre el deseo que tengo de vivir." (V prostem prevodu: "Čas se izteka, tesnoba narašča, upanje peša in, kljub vsemu temu, živim dalje s svojo voljo do preživetja.")

Ko je madridska županja Ana Botella na četrtkovi slovesnosti razkrila novi spomenik, se je kaj hitro izkazalo, da se je nekomu v naslovu romana ime protagonistke zapisalo kot Segismunda (namesto Sigismunda).

Najbrž se je zmotil graver
Za izbiro in preverjanje napisa je bila zadolžena glavna avtoriteta za španski jezik, Kraljeva španska akademija (RAE), a so že objavili, da krivde ne gre polagati na njihov prag. "Besedilo, ki smo ga poslali iz RAE, je bilo pravilno, nato pa je nekdo, morda graver, naredil napako in napisal e, kjer bi moral biti i. Imen ne gre spreminjati: tudi Williama Shakespeara ne bi prekrstili v Guilliama," je poudaril predstavnik RAE-ja. "Upamo pa, da bo napako precej lahko popraviti."

Dolžnost do prvega med pisatelji
"Danes, leto dni pred 400. obletnico smrti Miguela de Cervantesa, smo plačali svoj dolg največjemu pisatelju v španskem jeziku," je v svojem nagovoru povedala Botelleva, za katero je bil to tudi zadnji javni nastop v funkciji županje. Za ponovno izvolitev se žena nekdanjega premierja Joseja Marie Aznarja namreč ni potegovala.

Cervantesa naj bi leta 1616, takoj po smrti, pokopali pod samostanom reda Svete Trojice v pisateljevem okrožju starega dela Madrida. Vendar so samostan v preteklosti večkrat razširili in prenovili, zato se je do današnjega dne izgubila natančna sled za posameznimi grobovi.

Španci so se lani iskanja Cervantesovih posmrtnih ostankov končno lotili in marca letos v resnici naleteli na krsto z inicialkama MC. Ostanke krste so našli med drugimi kosi lesa, ki so bili del številnih krst, bili pa so v niši v kripti samostana. Našli so tudi dele kosti, ki so pripadale več različnim osebam, a so s pomočjo forenzičnih arheologov uspeli izločiti točno tiste, ki so jih iskali.

Jetnik turških piratov
Cervantes bo odslej počival v cerkvi San Ildefonsa v omenjenem samostanu, kakršna je bila tudi njegova poslednja želja. "Cervantes se je vrnil tja, kjer je hotel počivati," je poudarila županja. "To mu je narekovala vest iz hvaležnosti do redu Svete Trojice, ki je naredil konec petim letom in pol njegovega životarjenja v alžirskem zaporu." Med letoma 1575 in 1581 je bil Cervantes namreč ujetnik v Alžiru; turški pirati so namreč prestregli njegovo barko, ki je iz Neaplja potovala proti Španiji. Šele po petih letih ga je iz suženjstva odkupil samostan.

Don Kihot prinesel slavo, ne pa bogastva
Miguel de Cervantes (1547-1616), avtor Bistroumnega plemiča Don Kihota iz Manče, ki se bojuje z mlini na veter, je umrl v revščini - njegov Din Kihot pa se večinoma umešča med najpomembnejša dela svetovne književnosti. Iz načrtovane satire mu je uspelo ustvariti vrhunsko fresko človekovega življenja, razpetega med sanje in resničnost.