Oglas
Če naketere fraze niso moje, pa so mi bile očitno dovolj všeč, da sem jih ukradel.
K temu je pripomoglo pričanje drugega zgodovinarja, ki je stopil na oder. Brownov odvetnik mu je namreč dokazal, da je tudi on sam prepisoval iz knjig, ki se ukvarjajo z idejo, da se je Jezus poročil z Marijo Magdaleno in z njo imel potomce. "Ne prepisoval, ponavljal," je dejal Richard Leigh, ki je povedal tudi, da je bilo vse, kar je želel doseči s procesom, ki sta ga sprožila s soavtorjem Michaelom Baigentom, primerna zahvala v Brownovi knjigi.
Nehvaležni neotesanec?Leigh pa je priznal tudi, da se je prodaja njune knjige The Holy Blood, and the Holy Grail zaradi procesa močno povečala. "Zaradi tega bi lahko izpadel tudi zelo neotesan, ker sem sploh tukaj," je dejal Leigh, ki je na prostoru za priče odgovarjal oblečen v usnjeno jakno in s sončnimi očali, tako z izjavami kot z oblačenejm pa predstavljal popolno nasprotje profesorskemu Baigentu, ki so ga odvetniki zasliševali tri dneve.
Tožnika sta iskala le zahvalo
"Če bi se gospod Brown na začetku knjige zahvalil knjigi Holy Blood, Holy Grail ... dvomim, da bi bili danes tukaj," je dejal Leigh, ki se mu je zdelo, da je Leigh Teabing, eden izmed protagonistov Brownovega dela, zelo pokroviteljski, ko omenja njuno delo. Na to se je odzval sodnik, ki je dejal, da je Teabing pokroviteljski skozi vse delo, zato to ni pravi argument. Še bolj pa je Leigha zmotilo, da se imena avtorjev knjige The Holy Blood, and the Holy Grail, iz katere naj bi Brown prepisoval, v Da Vincijevi šifri ne pojavijo.
Brown ni uporabil vseh idej
Tudi v petek se je večina zaslišanja vrtela okoli vprašanja, ali je Dan Brown v Da Vincijevi šifri uporabil vse osnovne ideje, ki jih navajajo tudi avtorji knjige The Holy Blood, and the Holy Grail. Tako Brown sploh ne piše o tem, da Jezus sploh ni umrl na križu in da je bila vse le potegavščina, kot v svoji knjigi trdita tožnika, poleg tega ne piše niti o skrivnosti Rennes-le-Chateauja, je opozoril Brownov odvetnik.
Fraze so mu bile pač všeč ...
Brownov odvetnik John Baldwin je z vprašanji in trditvami želel dokazati, da so med obema knjigama opazne razlike, da je Dan Brown uporabljal več virov, ne samo enega, in da niti delo The Holy Blood, and The Holy Grail ni izvirnik, ampak so tudi njegovi avtorji, od katerih se tretji sodbe ne udeležuje, povzemali od raziskovalcev, ki so se s temo ukvarjali pred letom 1982, ko je njihova knjiga izšla. V dokaz je navedel dele njihove knjige, ki opisujejo že prej obravnavane teme in katerih jezik ali stavki so popolnoma enaki kot v starejših delih. "Če naketere fraze niso moje, pa so mi bile očitno dovolj všeč, da sem jih ukradel," je dejal Leigh.
Če naketere fraze niso moje, pa so mi bile očitno dovolj všeč, da sem jih ukradel.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje