Beti Žerovc predava na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, njeni raziskovalni področji sta likovna umetnost in umetnostni sistem v zadnjem stoletju in pol, predvsem njuna vloga v družbi. Foto: Oddaja Platforma
Beti Žerovc predava na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, njeni raziskovalni področji sta likovna umetnost in umetnostni sistem v zadnjem stoletju in pol, predvsem njuna vloga v družbi. Foto: Oddaja Platforma
Matej Andraž Vogrinčič
Kot kuratorka 29. mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani je Beti Žerovc za osrednjo temo bienala postavila umetniški dogodek, ki se kaže kot privilegiran medij na področju sodobne vizualne umetnosti. S takšnim pristopom je poskušala spodbujati razmislek o nenavadnem razvoju, ki je prav na področju, po tradiciji in definiciji zavezanem statičnih delom, torej slikam in kipom, vzpostavil množico najrazličnejših dogodkov, ter ob tem vprašanju, kaj takšen razvoj pomeni v kontekstu vsesplošne intenzivne institucionalizacije likovnega področja. Na fotografiji Pekarna Bienale Mateja Andraža Vogrinčiča, kjer je umetnik skupaj z učenci in profesorji Živilske šole z Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana vsak konec tedna v galeriji pekel sveže pecivo. Foto: Oddaja Platforma

Knjižna zbirka v angleščini IZA Editions (Igor Zabel Association Editions), ki jo je Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo začelo izdajati skupaj z berlinsko založbo Archive Books, bo predstavljala besedila prvenstveno umetnostnih teoretikov in zgodovinarjev iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Kot prva knjiga nove zbirke je izšla When Attitudes Become the Norm (Ko odnos postane norma) umetnostne zgodovinarke Beti Žerovc z izborom njenih intervjujev in člankov.

Avtorica v knjigi, ki povzema njeno 15-letno raziskovanje pojava kuratorstva v sodobni umetnosti, analizira kuratorstvo tako v širšem družbenem, političnem in ekonomskem kontekstu, kot tudi v razmerju do globokih sprememb, do katerih je na likovnem področju prišlo v zadnjem stoletju. Njeno razumevanje umetnostnega sistema kuratorstva in fenomena razstave kot sodobnega medija smo lahko spoznali že na 29. mednarodnem grafičnem bienalu jeseni 2011, ki ga je kot kuratorka osredinila okoli fenomena dogodka.

Sodobna umetnost se razvija v tesni povezavi s kuratorji in institucijami
Kuratorja obravnava kot figuro, ki vznikne, se razvija in sodeluje v procesu institucionalizacije sodobne umetnosti ter izpostavlja, da prav z njim institucionalna umetnost, tj. umetnost, ki je ustvarjena za prostore in potrebe umetnostne institucije, doseže svoj vrhunec.

Prvi del knjige poda zgodovinski in kontekstualni okvir za razumevanje fenomena kuratorstva ter izriše razpon dejavnosti in pooblastil kuratorja sodobne umetnosti. V nadaljevanju avtorica obravnava hitro globalno širjenje kuratorstva, analizira k političnemu levičarstvu nagnjeno sodobno umetnost kot žanr, ki se je razvil v izrecni povezavi s kuratorji in z umetnostnimi institucijami, ter prevprašuje zmožnosti za dejansko dosego družbenih in političnih ciljev, ki so pripisani razstavnim in drugim kuratorskim projektom.

Sodobna umetnost kot umetniški medij, dogodek in ritual
Nadalje raziskuje značilnosti in nejasnosti vloge kuratorja kot umetnika ter kurirane razstave sodobne umetnosti kot umetniškega medija, dogodka in rituala. V zadnjem delu knjige primerja sodobne umetniške dogodke z religioznimi rituali ter vlogo sodobne umetnostne institucije kot naročnika in producenta s sorodno vlogo, ki sta jo v preteklosti imeli aristokracija in Cerkev. S tem oporeka obravnavi umetnostnih dogodkov, razstav ipd. kot avtonomnih stvaritev ter se zavzema za bolj kritičen pogled na vlogo, ki jo umetnostne institucije igrajo v širšem družbenem sistemu. Spremno besedo je prispevala ameriška umetnostna teoretičarka Mary Anne Staniszewski.

Konec leta v zbirki IZZA Editions načrtujejo izid zbornika besedil dosedanjih prejemnikov nagrade Igorja Zabela za kulturo in teorijo, ki jo podeljujejo od leta 2008.