Osrednjo zgodbo pripoveduje Adnina pokojna skrbnica, ki je deklici v primeru svoje smrti zapustila pismo. V njem jo med drugim opozori, na kaj naj bo pozorna, če se odloči za beg. V prvem delu pripovedi pismo preseka Adnino že tako ne brezskrbno otroštvo, v drugem delu pa zapiše napotke, ki dajo slutiti dvojne standarde in izkrivljeno percepcijo, s katerimi se bo srečala v deželah, kamor se odpravlja.

Samira Kentrić je o svojem delu spregovorila na letošnji Fabuli, kjer se je z avtorico pogovarjal Aljoša Harlamov. Kot pravi, zna Kentrićeva s pomočjo podob podati presunljive zgodbe.

Medtem ko je pri Balkanalijah popisala svojo osebno izkušnjo odraščanja v času, ko je nekdanja Jugoslavija razpadala, je bila stvaritev povsem nove junakinje drugačen izziv. Pomembno se ji je zdelo, da je Adna, predvsem v točki, ko jo je soočila z bratom in skrbnico, zaživela. Šele tedaj jo je začela razumevati kot resnično, kar je po njenem mnenju ključ do tega, da osebi verjame tudi bralec. Kot je dejala, so si pri Beletrini sicer zamislili, da bi ustvarila strip, vendar ima sama težave s tem, da bi ustvarila zgolj eno podobo in jo ponavljala. Risba je večinoma računalniška ter tu in tam pomešana z njenimi risbami, v delo je vključila številnim znane podobe, ki pa jih je nato po svoje interpretirala. Izhaja iz politične ilustracije, pri kateri je treba po njenih besedah izrabiti stereotipe.

V Pismu Adni je želela upodobiti predvsem paradokse različnih evropskih begunskih politik in nakazati skrite namene v ozadju, hkrati pa je želela v delu izpostaviti upor in tveganje, tisto, kar v aktualnih izrednih razmerah pride do izraza.

Harlamov je na srečanju poudaril, da bi morali o migracijah več spregovoriti ljudje, ne pa zgolj komentatorji in mediji. Na pogovor so povabili novinarja in filozofa Vasjo Badaliča, ki je o delu Kentrićeve povedal, da mu je všeč pronicljiva kritičnost, s katero se avtorica loteva vsakdanjih težav.

Migracijske tokove je bilo mogoče predvideti
Migracijske tokove, ki smo jim priča zadnje mesece, je bilo mogoče predvideti, pravi, saj so se razmere na Bližnjem vzhodu slabšale že desetletje. Pojasnil je, da se begunci sprva zatečejo v sosednje države, ko pa ugotovijo, da vojne in uničenja tam ne bo konec, začnejo migrirati v druge dežele. Med ljudmi, ki živijo na vzhodu, in tistimi, ki so na zahodu - tudi sam večkrat obiskuje krizna žarišča -, ne prepoznava razlik. Sprejmejo te tako kot povsod, je dejal. Prav vsak želi živeti v varnem, mirnem okolju, v katerem lahko dostojno preživlja sebe in svojo družino. V takšnih okoliščinah ni ne rasnega, ne verskega, ne drugega nasilja, poudarja. Če pa ta želja ni izpolnjena, se lahko vsak začne oklepati tistega, kar ga od drugega razlikuje.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.