Za večino svetovnih muzejev velja, da lahko v svojih razstavnih prostorih na ogled postavijo le delček svojih obsežnih zbirk. V Rotterdamu so sklenili k temu pristopiti malo drugače: 151 tisoč umetnin, kolikor jih hranijo v svojem skladišču, so prenesli v zračno, večnadstropno zgradbo iz jekla in stekla, v kateri bo imela javnost dostop do skladiščenih zakladov.

Boj proti pozabi
Direktor muzeja Sjarrel Ex navaja, da večina muzejev razstavlja le majhen del svojih zakladov, kar na splošno pomeni, da približno 93 odstotkov del nikoli ne pride v javnost. "Obstaja trenutek, ko začnejo stvari, ki jih ne moremo nikoli videti, počasi toniti v pozabo," opozarja Ex. Depot bo na leto lahko sprejel do 60 tisoč obiskovalcev, ki si bodo lahko umetnine ogledovali v okviru vodenega ogleda, ki jih bo peljal po vnaprej določeni turi.

Zgradbo je oblikoval arhitekturni studio MVRDV; stavba je v obliki sklede, pročelje je v celoti iz zrcal, na strehi pa so zasajena drevesa. "Naša naloga je bila ustvariti stavbo unikatne oblike, ki bo omogočala zelo posebno izkušnjo umetnosti," je za arhitekturni portal Dezeen komentiral soustanovitelj biroja Winy Maas.

V Depotu je shranjena figurativna nizozemska umetnost, ki datira od zgodnjega srednjega veka pa vse do 21. stoletja. Pohvalijo se lahko z eno najobsežnejših zbirk risb, obljubljajo pa izkušnjo, ki bo precej drugačna od klasičnega obiska "kuriranega" muzeja. "V tem depoju nismo ničesar oklestili," poudari Ex, ki napoveduje, da bodo informacije o posameznih delih dostopne prek posebne aplikacije, v katero bodo ljudje vstopali s skeniranjem QR-kode.

Med zanimivejšimi eksponati je denimo delo Untitled (Manhole), skulptura italijanskega umetnika Maurizia Cattelana, ki ni bila še nikoli razstavljena v celoti, saj mora biti del umetnine skrit pod tlemi. V Depotu je lahko razstavljena tako, kot si je avtor zamislil.

Skladiščeni predmeti so razdeljeni na pet "klimatskih območij" – razporejeni so glede na specifične parametre v povezavi s temperaturo in stopnjo vlage pri skladiščenju.

Dolgoletni nizozemski načrti za novo skladišče so dobili dodaten zagon v letu 2013, ko so nepričakovane poplave ogrozile muzejsko zbirko, takrat še nastanjeno v podzemni kleti. Sklenjeno je bilo, da bodo umetnine varnejše nad zemljo in pod skrbnim očesom varnostnikov.