Po besedah režiserja Podeželje ponuja bogat material za tri odlične igralske vloge.

Režiser Jaša Jamnik je v pogovoru za gledališki list povedal, da je Crimpovo Podeželje ena njegovih najbolj zanimivih iger; nedvomno izjemno "pintereskna", torej prefinjen in svojstven destilat dramatike Harolda Pinterja, enega ključnih gledaliških avtorjev po drugi svetovni vojni.

Tematsko je Podeželje po njegovih besedah brezčasno, vedno aktualno, sodobno, a ne modno. Žanrsko je nekakšen kompozit intimne, partnerske, družinske drame s primesmi kriminalke in trilerja, pa tudi z absurdnimi in poetičnimi elementi, ki se kljub navidezni raznorodnosti zlijejo v kompaktno, ubrano celoto.

Po besedah Usenika je Podeželje predstava, pri kateri gledalec ni v vlogi opazovalca dogajanja, ampak mora sam sestaviti sliko dogajanja iz informacij, ki so na voljo, ob tem, da mu ves čas nove informacije kažejo sliko drugačno, kot se je zdela še hip prej. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo vsak gledalec na koncu predstave imel svoje mnenje o tem, kaj se je zgodilo.

Anja Garbajs je o svoji vlogi Corinne povedala, da ponuja krasen razmislek o ostrini življenja, o že zdavnaj razrezanih zgodbah, o besedah, ki zarežejo naravnost v srce, o razrahljanih vezeh, tišini in strahu pred resnico ter o hrepenenju po sreči.

Tinkaro Vrbinc Burnać pa je besedilo drame navdušilo z genialno napisanimi dialogi in svojo atmosfero. Kot je še dodala, nič v besedilu Podeželja ni naključno.

Crimpovo Podeželje je v slovenščino prevedel Zdravko Duša. Kostumografinja je Rina Grošelj, oblikovalec luči Gregor Törner.

Britanski Financial Times je leta 2000 o Podeželju zapisal, da gre za hladno delo, ki je prej občudovanja vredno kot všečno ter ponuja "občutek, da gledaš odlično izvedeno klinično disekcijo, a zaman iščeš srce".