Poučevanje makedonščine v osnovnih šolah se je pred dvajsetimi leti začelo na pobudo Zveze makedonskih društev. Danes je del širše usmeritve slovenskega sistema izobraževanja, ki podpira dopolnilni pouk maternih jezikov za pripadnike drugih jezikovnih in kulturnih skupnosti.

Pouk v Osnovni šoli Dravlje
Ravnateljica osnovne šole Dravlje v Ljubljani, Erna Čibej, nam je zaupala, da pouk makedonščine na pobudo Zveze makedonskih društev pri njih poteka že štiri leta. »Na našo šolo hodi veliko otrok, katerih starši so zaradi dela prišli iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Vemo, da radi ohranjajo svojo kulturo, zato se nam je zdelo pomembno, da otroci nadaljujejo nekaj, kar imajo doma.«

Učenci so s poukom zelo zadovoljni
Ohranjanje jezika in kulture veliko pomeni tudi učencem, zato smo jih povprašali, česa se najraje učijo. »Najraje se učim makedonsko zgodovino in geografijo ter berem makedonske knjige,« nam je zaupala Sevđan Taloska. »Želim se učiti makedonskih črk, da lahko berem v makedonščini, hkrati pa me zanimajo tudi naši tradicionalni običaji in kultura,« pravi Elin Redjeposka.

Med makedonskim in slovenskim jezikom jim je bliže makedonski
Učence smo tudi povprašali, kako poteka pouk. »Pišemo, beremo, pojemo, včasih delamo plakate ali se pripravljamo za kviz,« nam je dejal Mislim Ibušoski. Ob tem pa smo učence tudi malce izzvali in jih vprašali, kateri jezik jim je zanimivejši, slovenski ali makedonski. »Makedonski,« je hitro odgovoril Adnan Abduloski ... in pojasnil: »Saj je materni jezik.«
Starši želijo, da tudi otroci govorijo njihov jezik
Ko so se oblikovala prva makedonska društva v Sloveniji, se je izkazalo, da si starši želijo, da bi se njihovi otroci učili makedonščine. Pri organizaciji dopolnilnega pouka makedonščine v osnovnih šolah so Zvezi makedonskih društev pomagali na Ministrstvu za kulturo RS. »Naš cilj je bil, da otroci ne bi pozabili svojega maternega jezika in da bi vedeli, od kod potekajo njihove korenine,« pravi predsednik Zveze makedonskih društev v Sloveniji Blagoj Nasteski.
Ob prazniku tudi dve razstavi
Ohranjanje stika z domačo kulturo in tradicijo je vseskozi cilj delovanja številnih kulturnih društev, ki delujejo v Sloveniji. Prav zato je Makedonsko kulturno društvo Ljubljana praznik počastilo z razstavo tradicionalnih makedonskih vezenin in likovne kolonije.

Različnost nas bogati
Likovna kolonija je tradicionalna dejavnost Makedoncev v Sloveniji in poteka že veliko let, letos pa so ženske z znanjem domačega makedonskega vezenja z veseljem predstavile tudi to izjemno makedonsko obrt. Različnost nas bogati, so nam dejali Makedonci v Sloveniji, ki s tovrstnimi dejavnostmi spodbujajo bogastvo, ki nastaja na podlagi medkulturnega dialoga.