Oboroženo krilo palestinskega gibanja Fatah je razjezil prizor v komikovi zadnji komediji, kjer se Brüno v želji, da bi postal slaven, sreča z Ajmanom Abujem Aito, v filmu predstavljenim kot vodjo brigad mučenikov, in ga skuša prepričati, da ga ugrabijo.

Brigade mučenikov Al Akse so v izjavi zapisale, da so zgroženi nad tem, da so se znašli filmu. "Pridržujemo si pravice, da se odzovemo na način, ki se nam zdi za takega moža primeren, " so zapisali in dodali, da je film del zarote proti njim. Skupina naj bi stala za vrsto samomorilskih bombnih napadov, Evropska unija in ZDA pa so jo označile za teroristično organizacijo.

Po poročanju Timesa je vzel v Londonu rojeni igralec grožnje povsem resno in je zaradi bojazni pred morebitnim maščevanjem povečal varnost nad svojo družino in seboj.

Brüno se pošali iz Osamovega videza
Brüno, propadli modni poznavalec iz Avstrije, ki se odpravi po slavo v ZDA, reče v filmu Ajmanu Abuju Aitu: "Želim postati slaven. Hočem, da me ugrabijo najboljši v poslu. Al Kaida je tako iz mode." Brüno nato sogovorniku predlaga, da si obrije brke s pojasnilom: "Vaš kralj Osama je namreč videti kot nekakšen umazan čarovnik ali Božiček na cesti."

Širjenje laži o Abuju Aiti
Skupina v izjavi obsoja celoten Brünov pogovor z Aito. "To je umazano izkoriščanje našega brata Ajmana in ne bomo sprejeli, da so Brigade mučenikov Al Akse del filma." Abu Aita trdi, da je bil za nastop v filmu pretentan in da z Brigadami mučenikov več ne sodeluje. Baronu Cohenu in studiu Universal je zato zagrozil s tožbo, saj širijo o njem laži, s tem pa bi mu lahko nakopali velike težave.

"Takšna šala je lahko zelo nevarna. Nismo v ZDA niti v Evropi, ampak na Bližnjem vzhodu in tukaj deluje svet drugače," pojasnjuje Aitov odvetnik Abu Ahmad. Brigade mučenikov so izjavo poslale novinarju Aaronu Kleinu iz WorldNeta, ki je njene člane označil za teroriste. "Vsi so proti feminizmu, pravicam istospolnih in splavu. Nekoč sem jih vprašal, kaj bi naredili, če bi ugotovili, da je eden njihovih članov homoseksualec, in so odvrnili, da bi mu odrezali glavo."

Sacha Baron Cohen je z Bruünom na noge dvignil tudi skupino ortodoksnih Judov. Med snemanjem prizora, ko se izzivalno oblečeni Brüno sprehaja po jeruzalemskih ulicah, je namreč skoraj sprožil nemire.

Filmi, ki dvigajo prah in grožnje
Čeprav je Cohen razburjal že s svojo komedijo, v kateri se je predstavljal kot kazahstanski novinar Borat, ni prvi filmar, ki je zbudil vrsto nasprotovanj. Leta 2004 je s Kristusovim pasijonom veliko prahu dvignil hollywoodski režiser Mel Gibson, čigar ime mimogrede Brüno primerja s Hitlerjevim. Filmu Kristusov pasijon niso očitali le pretirane krvoločnosti in po nepotrebnem vpetih nasilnih prizorov, ampak tudi izkrivljanje zgodovinskih dejstev. Na noge se je dvignila judovska skupnost, ki je presodila, da je film protijudovsko usmerjen, pozneje pa ga je za takega med drugim označil tudi hollywoodski režiser Rob Reiner.

Smrt Thea van Gogha
Novembra istega leta je svet pretresel umor kontroverznega nizozemskega režiserja Thea van Gogha, ki ga je ustrelil, nato pa mu prerezal vrat Mohammed Boyeri. Ta je ob priznanju umora, za katerega je bil obsojen na dosmrtno ječo, izjavil, da je filmar žalil islam. Več groženj s smrtjo je režiser prejel že po predvajanju filma Submission, ki govori o muslimanki v dogovorjenem zakonu, v katerem mož ženo tepe, njegov brat pa jo spolno zlorablja.

Leta 2006 se je na veliko pisalo še o enem ameriškem filmskem izdelku, ki pa je tokrat zmotil predvsem Rimskokatoliško cerkev. Govorimo seveda o Da Vincijevi šifri, ki so ji nekateri katoliki nasprotovali že v knjižni obliki, pod katero se je podpisal Dan Brown. Gre za zgodbo o iskanju prave resnice o tem, kaj se pravzaprav skriva za svetim gralom. Cerkev je leta 2006 pozvala k bojkotu filma Da Vincijeva šifra, a poziv ni imel pretiranega vpliva na javnost, saj je ta vseeno drla v kino in prispevala h končnemu izkupičku filma, 760 milijonov dolarjev.