Frank Van Laecke, ki z ljubljansko operno hišo sodeluje zadnjih šest let, je aplavz občinstva prekinil s kratko izjavo, ki jo je pred tem razposlal medijem. V izjavi se je najprej zahvalil ekipi tokratne postavitve ter drugim tukajšnjim kolegom in prijateljem za peterico opernih produkcij, ki jih je postavil na odru ljubljanske Opere.

"Je tako diktatorstvo sprejemljivo?"
"Faust bi lahko bil moja zadnja produkcija. Naj razložim, zakaj. V četrtem dejanju sem želel modre, bele in rdeče zastavice, ki jih je na odru videti za steno iz oken, nadomestiti z rumenimi in modrimi," je dejal 64-letni Van Laecke in dodal, da bi morala gledališče in opera "slišati utrip zdajšnjosti. Zame je ta utrip obarvan modro in rumeno. A uporabo teh barv mi je direktor ljubljanske operne hiše, gospod Staš Ravter, prepovedal. Še več: upravnik vašega kulturnega templja mi je dal vedeti, da 'ne bom nikdar več' stopil v 'njegovo' opero, če bom to prepoved zaupal novinarjem".

Sorodna novica Arhetipska zgodba o dobrem in zlu, ki pa v ospredje postavi zlo – Mefista

Na navzoče je nato naslovil vprašanje, ali je "tako diktatorstvo sprejemljivo. Se strinjamo s cenzuro? Se strinjamo z izsiljevanjem, ko gre za svobodo govora? Kot umetnik? Kot oseba? Rad imam Ljubljano. Zelo. Rad imam Slovenijo. Zelo. In rad imam vas vse. Zelo. A doma imam ogledalo, vsak dan se moram pogledati vanj in se oceniti, se izprašati. Ne, nikdar ne bom privolil v navadno izsiljevanje. Nikdar se ne bom strinjal s cenzuro. Če mi bo direktor zaprl vrata – naj bo tako. Obdržal bom najlepše spomine. Teh, gospod direktor, mi ne morete nikdar vzeti. Kakor tudi ne mojega mnenja. Nikdar."

Ljubljanska Opera bo "še naprej ostala apolitična ustanova"
Iz SNG-ja Opera in balet Ljubljana so po pisanju STA-ja sporočili, da je Van Laecke aplavz po četrtkovi premieri Fausta "v luči aktualnih političnih razmer izkoristil za svoj pogled na umetnost". Dodali so, da režiserjev govor ni bil načrtovan niti vnaprej dogovorjen z vodstvom gledališča in umetniki. "Vodstvo je enotno v mnenju, da politične razmere ne smejo vplivati na prvotno podobo predstave – režiser je v svoji izvirni obliki predstave uporabil modre-bele-rdeče zastave – in da bo SNG Opera in balet Ljubljana še naprej ostala apolitična ustanova, saj da politične teme umetnosti in umetniškosti ne smejo izrabljati zdaj, danes in v prihodnosti," so zapisali.

Kot so še dodali, je direktor Staš Ravter tudi ministrstvu za kulturo na njihovo vprašanje o morebitnem sodelovanju ter podpori ukrajinskim umetnikom in kulturi poslal odgovor, da je gledališče odprto za vso umetnost in umetnike sveta. V njem je zapisal, da v SNG Opera in balet Ljubljana podpirajo tako ukrajinske umetnike kot tudi ves narod.

"Člana našega baleta in orkestra ukrajinskega rodu sta sodelovala pri dobrodelnem koncertu na RTV Slovenija, namenjenem zbiranju pomoči Ukrajincem, na generalno vajo pred premiero opere Faust pa smo povabili tudi 50 članov Ukrajinskega mladinskega simfoničnega orkestra. Posebej bi rad poudaril predlog, ki je že ob samem nastanku naletel na izjemno pozitivne odzive, da bi pri ministrstvu za kulturo ustanovili sklad in zagotovili pravne podlage, da bi lahko v javnih zavodih začasno zaposlovali ukrajinske umetnike v eksilu. Tako bi jim zagotovili delovno kontinuiteto, zavarovanje in navsezadnje tudi nemoteno profesionalno eksistenco namesto statusov beguncev," so zapisali v SNG-ju Opera in balet Ljubljana.

Franku Van Laeckeju so podporo že izrazili v sindikatu Glosa. Kot so zapisali, so "vsega hudega vajeni, a vendarle tokrat še posebno zgroženi", ker se mora mednarodno sloveči belgijski režiser soočati s "tako nizko moralno stopnjo in duhovno ozkostjo, kot jo je doživel v hramu posebnega kulturnega in nacionalnega pomena". Zapisali so še, da Van Laecke uživa "polno podporo sindikata Glosa" in da razumejo njegovo željo po "pristnem in svobodnem umetniškem izrazu, po pravici do resnice", njegovo "srčnost in pogum" ter "nujo po premagovanju dvojne morale".

Zdaj ni čas, da bi bili tiho
Kot piše belgijski spletni portal Standaard, je Van Laecke prepričan, da zdaj ni čas za molk. "Umetnik ima glas in mora govoriti. To je njegova dolžnost," je še dejal ljubljanskemu občinstvu in ekipi. Tako meni tudi belgijski režiser Alain Platel, ki je v preteklosti večkrat sodeloval z Van Laeckom in ki prav tako kot on prihaja iz Genta. Med drugim sta leta 2010 režirala mednarodno uspešnico Gardenia. Pravzaprav pa Platel v svoji aktualni postavitvi C(h)oeurs 2022 na odru operno-baletne hiše Vlaanderen v Antwerpnu uporablja rumeno-modre zastave – z blagoslovom operno-baletne hiše, še navaja belgijski portal.