Konec januarja in začetek februarja je v zadnjih letih postal sinonim za velike operne produkcije v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ki pritegnejo veliko poslušalcev. SNG Opera in balet Ljubljana se je letos odločila postaviti zgodbo o zapeljivi ciganki Carmen francoskega skladatelja Georgesa Bizeta. Prva premira je že zaživela, druga pa bo jutri ob 19.00.

Mojster francoske opere v drugi polovici 19. stoletja Georges Bizet (1838-1875) je opero Carmen uglasbil med letoma 1873 in 1874 po libretu, ki sta ga ob skladateljevem sodelovanju in po noveli Prosperja Merimeeja napisala Henri Meilhac in Ludovic Halevy. Ob svetovni premieri marca 1875 v Parizu so jo sprejeli dokaj ravnodušno, kljub temu pa je pozneje postala eno najbolj priljubljenih opernih del vseh časov.

S cveta na cvet
Na odru spoznamo Carmen, za katero je ljubezen zgolj razvedrilo, zato bolj ali manj nehote povzroča propad številnih moških. Zapelje tudi desetarja don Joseja in ga prepriča, da se zaradi ljubezni upre svojim nadrejenim. Don Jose se odreče ugledu in se pridruži skupini tihotapcev, med katerimi živi tudi Carmen. Toda sreča je kratkotrajna, saj ga dekle zaradi nove ljubezni zapusti. Fant izgubi razum in se krvavo maščuje.

Poleg petja tokrat tudi govorjenje
Posebnost tokratne postavitve - v Ljubljani je bila Carmen nazadnje na ogled v sezoni 1988/89 - bo v tem, da bo uprizorjena z govorjenimi recitativi, navadno jo namreč uprizarjajo s petimi recitativi; izvedli jo bodo v francoskem jeziku in s slovenskimi nadnapisi.

Kako staro zgodbo povedati na nov način?
Francoski režiser Charles Roubaud se je v svoji režiji poskušal izogniti skušnjavam, da bi Carmen uprizoril bodisi tradicionalno bodisi da bi jo pretirano povezoval s sodobnostjo. Dogajanje je postavil v okvir španske državljanske vojne.

Carmen je predvsem svobodna junakinja, hoče biti za vsako ceno svobodna, za kar na koncu plača tudi s svojim življenjem. Kljub vsemu pa je ne smemo videti le kot lahkoživko, ima svojo psihološko globino, kar se kaže predvsem v glasbi, ki je dramaturško zelo strogo zastavljena, opozarja Roubaud.

Kostume je izdelala režiserjeva žena Katia Duflot, scenografija, delo Emmanuelle Favre, pa je zelo preprosta: izdelali na nov način, s tiskanjem na kulise na podlagi skic, ki jih je naredila scenografka.

Mednarodna pevska zasedba
Ker je Carmen eno najbolj znanih del v celotnem opernem repertoarju, jo je težko uprizoriti tako, da bi zasenčili njene pretekle uprizoritve, ugotavlja dirigent Peter Feranec. Vseeno upa, da bodo zadovoljili slovensko občinstvo, saj imajo po njegovem mnenju odličen orkester in zbor ter profesionalno pevsko zasedbo. Ta je sestavljena iz domačih in francoskih pevcev ter dveh gostov iz Kijeva in z Dunaja.

Carmen bo do 9. februarja uprizorjena enajstkrat, štiri glavne vloge bodo peli Branko Robinšak, Luca Lombardo in Marian Talaba (Don Jose), Jože Vidic, Martin Malachovsky, Bernard Imbert in Robert Vrčon (Escamillo), Andželina Švačka, Annie Vavrille in Sophie Fournier (Carmen) ter Sabina Cvilak, Martina Zadro in Urška Žižek (Micaela).

Za eno najbolj priljubljenih predstav v operni zgodovini velja tudi pri nas veliko zanimanje: po poročanju Dnevnika naj bi v tednu dni prodali kar 18.000 vstopnic, tako da je vseh enajst letošnjih načrtovanih ponovitev pravzaprav že razprodanih.