Spomenik Franceta Prešerna je že od leta 1905 stal ob frančiškanski cerkvi v središču Ljubljane, toda kljub temu so se občasno pojavili predlogi za njegovo prestavitev na drugo lokacijo. Postavitvi kipa ob frančiškanski cerkvi je že od vsega začetka nasprotoval ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič (1850‒1937), saj je nad pesnikovo glavo upodobljena razgaljena muza. Ob gradnji Tromostovja poleti 1931 je Prešernov spomenik spet razdvajal Ljubljančane. Poglejmo, kako so o tem poročali v časopisju.

Serija Poletje 1931
Serija Poletje 1931 prinaša kratek pregled pomembnejših pa tudi povsem vsakdanjih dogodkov, ki so odmevali v naših krajih ter zunaj meja domovine pred devetdesetimi leti, oziroma natančneje poleti leta 1931. Besedilo v narekovajih je iz izvirnih časopisov iz tistega časa (Slovenec, Slovenski narod, Jutro, Jugoslovan in Mariborski večernik "Jutra"), ki so vsi dostopni na spletnih straneh Digitalne knjižnice Slovenije.

Kam s Prešernovim spomenikom?
Besedilo iz današnjega prispevka je bilo prvotno objavljeno v časopisu Slovenec, 10. julija 1931: "Kljub najrazličnejšim anketam in neštetim nasvetom, kam s Prešernovim spomenikom, bo ta še nekaj časa ostal na svojem vzvišenem mestu, s katerega si ogleduje napredek gradb ob frančiškanskem mostu. Včeraj pa so podrli ograjo ob spomeniku in začeli odkopavati tla. Izkop je potreben v prvi vrsti zato, ker bodo na tej strani od Prešernovega spomenika proti mostu stala podzemna stranišča za ženske, ki bodo dovršena ob istem času kakor tromostovje. Hkrati rabijo prostor za zgraditev opaža za drugi železobetonski most, za katerega je treba ostraniti del obrežnega zidovja z oboki. Levi temelj spodnjega mostu sega namreč v to že zdavnaj zgrajeno obrežje, ki tedaj ni bilo grajeno tako, kakor zahteva to sedanje tromostovje."

_{Rok Omahen je dokumentalist-raziskovalec iz TV arhiva in dokumentacije RTV Slovenija. rok.omahen@rtvslo.si}