Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Starogrška mitologija je že stoletja vir navdiha za mnoge umetnike. Do snovi pristopajo na različne načine, nekateri skušajo biti čim bolj zvesti podedovanim predlogam, drugi se od njih močno odmaknejo.
Kdor danes bolj ali manj redno zahaja v kinodvorane, se bo verjetno strinjal z oceno, da toliko fantastike, kot nam jo ponuja aktualni filmski program, že dolgo nismo bili deležni.
Svetlana Slapšak v antropoloških esejih o gledališču, zbranih pod naslovom Mikra theatrika 2, zastavlja neprijetna vprašanja.
Miniti je moralo pol stoletja, da smo dobili slovenski prevod znamenitega romana Franka Herberta Peščeni planet, klasiko znanstvenofantastične literature s poudarjeno ekološko tematiko, kar ga danes dela še bolj aktualnega kot ob nastanku.
Lucia Berlin je bila pred letom 2015, ko je enajst let po njeni smrti izšla zbirka njenih kratkih zgodb Priročnik za čistilke, znana le malokomu.
Nekdo je nekoč rekel, da se ljubezen ne zrcali v velikih, pompoznih dejanjih, pač pa da se prej udejanja v malih, na videz nepomembnih gestah, ki pa izpričujejo globoko predanost in poznavanje tistega, kogar ali kar ljubimo.
Slobodan Šnajder je zelo zanimiva osebnost hrvaškega kulturnega življenja, v osemdesetih letih se je uveljavil kot dramatik, esejist in prozaist kratkega metra, zadnje čase pa tudi kot romanopisec.
V prvem hrvaškem filmu o zombijih je minilo sedem let od bankrota države, bogati so obogateli, revni pa tako obubožali, da se zdaj naokrog vlečejo kot nekakšni zombiji. Ali pa so morda res zombiji?
Sintagma etičnega obrata v literarni vedi se je pojavila konec osemdesetih in na začetku devetdesetih let 20. stoletja. Tedaj se je ta obrat zgodil tudi v nekaterih drugih humanističnih disciplinah.
Če bi verjeli spletnim teoretiziranjem subkulture "incelov" (ang. involuntary celibate, neprostovoljni celibat), bi od Stotnice Marvel pričakovali, da bo vsaj feministični manifest, bojni klic k pogromu na moške, zakamufliran v vesoljsko opereto.
Nedavni nastop Antonia Tajanija, predsednika Evropskega parlamenta, na slovesnosti v Bazovici pri Trstu, posvečeni obeleženju pred nekaj leti vpeljanega praznika spomina na fojbe, nas je spomnil na dejstvo, da je duh italijanskega iredentizma še kako živ.
Prav pomenljivo je, da se novi roman Marija Čuka Prah, ki že z naslovom opozarja na brezsmiselno minevanje in sesipanje, začne s svobodo, dolgo pričakovano in krvavo priborjeno.
Ko je leta 2017 prestižno nagrado Goncourt prejel Dnevni red Érica Vuillarda, je novica dvignila kar nekaj prahu.
Agnes Varda se je v svojih filmih, pa tudi v instalacijah in fotografijah, na vedno inovativen način spraševala o družbi, katere del je bila, o ženskah v tej družbi in predvsem v dokumentarnih delih tudi o umetniškem udejstvovanju kot takem.
Pesniški prvenec Katarine Gomboc, zmagovalke literarnega festivala Urška 2017, ponuja pogled lirskega subjekta, ki si priznava tesnobnost, različne strahove in čudenje nad odkrivanjem sveta in bližine.
V posebni, neizprosno neposredni knjigi Jožeta Livijena Konjski blues se morda zatakne le pri zvrstni uvrstitvi – kljub razmahu in iznajdljivosti sodobnega romana kraljica proze vendarle ne more biti posoda za katero koli pisno jed.
Neveljaven email naslov