Je glavni urednik Cankarjeve založbe in sourednik njenega leposlovnega programa. Človek z jasno predstavo o tem, kaj naj bi počel urednik za leposlovje – in stvarno presojo tega, kar v danih okoliščinah lahko počne, je bil gost sredne Literarne matineje. Z njim se je pogovarjala Tina Kozin. Dr. Aljoša Harlamov o vlogi in delu urednika za leposlovje.

Prvič v slovenščini Vitomirka Trebovac in Brigitte Fontaine

Tanja Božić je za Literarni nokturno prevedla poezijo srbske pesnice mlajše generacije Vitomirke Trebovac. Doslej je izdala tri pesniške zbirke – najnovejša z naslovom Dnevi polne lune je izšla lani. Tanja Božić je za radijsko oddajo poslovenila nekaj pesmi iz prejšnje, leta 2017 objavljene zbirke Vse drevje, vsi otroci in vsa kolesa v meni. Vitomirka Trebovac: Vse drevje vsi otroci in vsa kolesa v meni.

Prvič imamo v slovenščini tudi pisanje legendarne francoske avantgardne kantavtorice in pisateljice Brigitte Fontaine, ki je napisala več kot dvajset proznih knjig; prevedene zgodbe in variacije, ki jih je za Literarni nokturno prevedel Andrej Pleterski, so vzete iz knjige Dobro ljudstvo krvi iz leta 2010. Brigitte Fontaine: Dobro ljudstvo krvi.

Pomlad bo!

Čeprav je šele januar, kmetje že razmišljajo o prvih pomladanskih opravilih. Toliko bolj se morajo pripravljati tisti, ki se kmetovanja lotevajo na novo, še posebej če prihajajo iz mesta in bi radi kmetovali čim bolj ekološko. O tem, kako travmatični so lahko tovrstni začetki, v romanu Primerljivi hektarji humorno piše Nataša Kramberger, pisateljica in prevajalka, ki živi med Berlinom, Milanom in Jurovskim Dolom.

Sveža poezija Esada Babačića

"Včasih si samo navadna ovca, ki protestira, ker so jo že prevečkrat ostrigli," zapiše Esad Babačić v eni od pesmi, ki bo natisnjena v njegovi novi zbirki Včasih. V njej bodo zbrane čisto kratke pesmi, po večini dvo- ali trivrstičnice, ki imajo obliko duhovitih opazk, presenetljivih miselnih zasukov in liričnih vpogledov v svet in človeka. Sobotni Literarni nokturno z najbolj svežimi Babačićevimi pesmimi bo tudi prvi, ki bo na sporedu 3. programa Radia Slovenija – programa Ars predvajan v novem časovnem terminu. (Ob sobotah ob 19.45, ob nedeljah ob 19.50 in od ponedeljka do petka ob 19.00.)

Dva iz izgubljene generacije

Ob imenu Francis Scott Fitzgerald najbrž najprej pomislimo na roman Veliki Gatsby, manj znano pa je, da je Fitzgerald pred svojo smrtjo intenzivno oblikoval knjigo kratkih zgodbic o Patu Hobbyju. Izhajale so v reviji Esquire, vendar je Fitzgerald še pred objavo zadnjih petih zgodbic decembra 1940 umrl. Pat Hobby je pozabljeni hollywoodski scenarist iz časov nemega filma. V novem obdobju se le še potika po studijskih prostorih in tu in tam ulovi honorar za kakšno zamisel ali celo nastavek zgodbe. Večinoma je brez denarja, in kadar le lahko, popiva. Tudi Fitzgerald je bil scenarist v Hollywoodu in v liku Pata Hobbyja je veliko samoposmeha, humorja in tudi nostalgije. Fitzgerald je knjigo, ki je ni dočakal, vendar vneto snoval, videl kot komedijo. Za Humoresko tega tedna smo izbrali kratki zgodbici Na sledi Patu Hobbyju in Oldtajmerja. Prevedel ju je Matej Juh.

Sloviti ameriški pisatelj Ernest Hemingway je večino dvajsetih let prejšnjega stoletja preživel v Parizu, ki je takrat veljal za kulturno in boemsko prestolnico sveta. Tamkajšnje življenje je bilo takrat za ameriške priseljence poceni, poleg tega tam ni bilo prohibicije. Hemingway se je v Parizu gibal med bari Latinske četrti in Montparnassa, literarno-umetniškim krogom Gertrude Stein ter knjigarno Shakespeare and company. Takrat je izšel tudi njegov prvi roman Sonce vzhaja in zahaja. Preživljal se je kot dopisnik. Svoja opažanja in poročila o dogajanju v Parizu je med drugim objavljal v kolumnah za Toronto Star Weekly. Nekaj besedil, objavljenih v letih 1922–1923 in zbranih v knjižici O Parizu, ki je pred desetletjem izšla pri londonski založbi Hesperus, je za Spomine, pisma in potopise izbrala in prevedla Nina Gostiša.

Podobe naravnega sveta Roberta Blya

Pesniški opus ameriškega avtorja Roberta Blya (1926) obsega tako pesmi v vezani obliki kot pesmi v prozi, zbrane pa so v več kot dvajsetih samostojnih zbirkah. Avtorjeva poezija temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. Robert Bly danes velja za enega najpomembnejših in najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov. Izbor njegovih pesmi v prozi je pripravila in prevedla Tina Kozin.

O življenju v ruski provinci 19. stoletja

Nikolaj Leskov je ruski pisatelj druge polovice 19. stoletja, časa, ko so se stare in nove norme medčloveških odnosov spajale in ustvarjale zmedo in negotovost ter porajale nenavadne razmere. Leskov je bil hkrati pisatelj in novinar, ki je spoštoval dejstva in resničnost, pri tem pa z moralizatorskega in vzgojiteljskega vidika upodabljal najmanj znana in neraziskana področja ruskega provincialnega življenja. Oddajo o Leskovu je pripravil Marjan Kovačevič Beltram in vanjo uvrstil odlomke iz njegove najbolj umetniško dovršene kronike Soborjani v prevodu Severina Šalija.

Preplet preteklosti in sedanjosti v pisanju Elene Messner

Avstrijska pisateljica mlajše generacije Elena Messner je odraščala v Celovcu, Ljubljani in Salzburgu. Študirala je primerjalno književnost in kulturologijo na Dunaju in v Aix-en-Provenceu. Romaneskni prvenec Dolgi odmev je objavila leta 2014 in z njim požela precej pohval. Mascha Dabić je za avstrijski časopis Der Standard zapisala, da se "preteklost in sedanjost, znanost in književnost v delu prepletajo v strastnem zagovoru upora proti nacionalizmu in podpihovanju k vojni". Zgodbo romana avtorica splete okrog avstroogrskega oficirja slovenskega rodu, Milana Nemca, ki leta 1916 v Beogradu obupano doživlja razpad cesarstva. Odlomek z začetka romana je prevedel Jernej Biščak.

Lahkotnost zavoženih življenj

Jean-Paul Dubois se je rodil leta 1950 v Toulousu, končal študij sociologije in več let delal kot novinar in reporter za časopise Sud Ouest, Matin de Paris in Nouvel Observateur. Pozneje se je posvetil izključno pisateljevanju in uresničevanju načela "živeti svoje življenje". Za svoje romane in zbirke kratkih zgodb je prejel več pomembnih nagrad, nekaj njegovih del pa je navdihnilo tudi priredbe za televizijske zaslone in gledališke odre. Predlogo za oddajo je napisala Urša Jernejc, ki je tudi prevedla izbrane odlomke.

Poezija na poti

"Stockholmski javni promet vam podarja trenutke poezije. Med vožnjo z vlakom, podzemno železnico ali avtobusom lahko v miru preberete pesem, tako da utegnete o njej razmisliti do naslednje postaje ali do konca vožnje. To je ena izmed konkurenčnih prednosti kolektivnega prometa," je v uvodu knjige Poezija na poti, izšla je skoraj že davnega leta 1997 in obsega kar 5000 pesmi, med drugim zapisal Bo Tengblad, vodja komercialnega oddelka stockholmskega lokalnega prometa. V zbirki so zbrane pesmi, ki so se nekaj let prej začele pojavljati v vagonih in avtobusih.

Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta

Glavni protagonist romana Austerlitz, ki ga je napisal Winfried Georg Sebald, bolj znan kot W. G. Sebald (1940–2001), je arhitekturni zgodovinar Jacques Austerlitz, ki naratorju pripoveduje o nastanku različnih stavb, denimo železniških postaj, utrdb, torej nemih pričevalk človeštva, hkrati pa odkriva svojo travmatično preteklost. Austerlitz je v Veliko Britanijo prišel leta 1939 z otroškim transportom iz Češkoslovaške. Živel je pri rejnikih in si nato ustvaril akademsko kariero. Ko se je odrasel vrnil v Prago, je obiskal Vero, ki ga je kot otroka varovala, kadar sta bila starša zdoma. Vera mu pove za tragično smrt njegove matere v koncentracijskem taborišču Theresienstadt. V izbranem odlomku Austerlitz pripoveduje o ustroju taborišča. Slogovno so za zadnji Sebaldov roman, ki ga je poslovenil Štefan Vevar, značilni izjemno dolgi stavki, del enega, ki se vije čez približno sedem strani, lahko slišite v tokratni oddaji. Za potrebe oddaje je izbrani odlomek nekoliko priredila Maja Žvokelj.