Najredkejšo znamko na svetu je na dražbi kupilo podjetje Stanley Gibbons, ki trguje z redkimi znamkami; zanjo so morali odšteti 7,3 milijona evrov.

Znamka iz leta 1856 je bila skoraj stoletje in pol del zbirk v tujini, zdaj pa bo na ogled v središču Londona, v glavni trgovini podjetja Stanley Gibbons.

Košček papirja, dragocenejši od zlata
Po besedah novega lastnika naj bi bila znamka – po razmerju med ceno in težo – najdragocenejši proizvod na svetu, saj je na primer vredna 2,5-krat več kot 24-karatno zlato. Za varnost bo zato poskrbljeno: po prihodu na letališče Heathrow bodo znamko prestavili v oklepni tovornjak, nato pa v sef v razstavnem prostoru. Na ogled bo v posebej naročenem okvirju, ki ne prepušča kisika.

Osmerokotna znamka je ime dobila po tem, da je natisnjena na papir barve magenta, izdali pa so jo v Britanski Gvajani. Prikazuje jadrnico s tremi jambori in napis Damus Petimus Que Vicissim, ki pomeni: "Damo in pričakujemo v zameno."

Shema deljenega lastništva
Pri Stanley Gibbonsu že delajo načrte, da bodo znamko ponudili zbiralcem prek sheme deljenega lastništva. Generalni direktor podjetja Graham Shircore je dejal, da lahko javnost v prihodnjih tednih pričakuje "naznanitev drznih načrtov, ki bodo vsem omogočili, da imajo v lasti del zgodovinske znamke". Lastništvo naj ne bi bilo namenjeno le bogatim zbiralcem, saj razvijajo model, "ki bo dovoljeval vsem, da se pridružijo klubu".

Tradicija podpisovanja na zadnji strani
Med prejšnjimi 12 lastniki znamke sta bila francoska vlada in filantrop (ter pozneje obsojeni morilec) John du Pont. Od leta 1873 so vsi lastniki znamke na njenem hrbtišču pustili svoje znamenje ali podpis, prvi pa je to naredil zbiralec znamk Philipp von Ferrary. Dosedanji lastnik, oblikovalec čevljev Weitzman, je nanjo s svinčnikom narisal čeveljček s peto. (Sam je znamko leta 2014 kupil za 9,5 milijona dolarjev.)

Znamka je edina ohranjena iz majhne serije, ki so jo natisnili v Britanski Gvajani. Pripotovala je na ladji iz Anglije, ki naj bi prevažala 50.000 znamk, a jih je bilo na krovu le 5000.

Prvotni najditelj osmoljen
Dragoceni primerek je bil uporabljen za pošiljko izdaje časopisa Royal Gazette, nato pa je bil pozabljen do leta 1873, ko ga je med stričevimi papirji našel 12-letni škotski šolar Louis Vernon Vaughan. Iz Stanley Gibbonsa so sporočili, da jo je deček prodal lokalnemu zbiralcu za šest šilingov, navaja časopis The Guardian.