Filozof Tomaž Grušovnik pravi, da je življenje brez skrivnosti skoraj kot življenje brez smisla, življenje v odčaranem svetu pa da je dolgočasno, zato je misterioznost konspiracij tako privlačna. To poanto razvija v esejistični knjižici Midva ne bova rešila sveta: "Vlada ni več skupek dolgočasnih ministrov, državnih sekretarjev in drugih uradniških birokratov, temveč pedofilska satanistična kabala, ki v skrivnih podzemnih bazah pije človeško kri in razvija tehnologije prihodnosti. Odvzem brisa ni zgolj dolgočasno zbiranje sluzi, temveč vstavljanje mikroskopske antene, ki bo Billu Gatesu pošiljala podatke o mojem psihofizičnem stanju."

Ker v današnjem času alternativne resnice pogosto premagujejo znanost, bomo govorili o krizi kritičnega mišljenja. Zanimalo nas bo, ali velja znova staviti na avtonomijo uma, na kateri je temeljilo razsvetljenstvo.

V sklopu zaznamovanja 300. obletnice rojstva velikana nemške klasične filozofije Immanuela Kanta bomo v središče oddaje postavili njegovo geslo Drzni si misliti! Filozof je leta 1784 na vprašanje berlinskega župnika Johanna Friedricha Zöllnerja Kaj je razsvetljenstvo? odgovoril, da človekov izhod iz nedoletnosti, ki je je kriv sam, pri čemer je nedoletnost definiral kot nezmožnost uporabljati svoj lastni razum. Šlo je za programatsko tezo sklicevanja na svoj lastni razum. In to je bila naloga kritične filozofije.

Prejšnji teden je Ljubljano obiskal kanadski filozof Joseph Heath. V knjigi Razsvetljenstvo 2.0, katere prevod je izšel v sodelovanju Mladinske knjige in Znanstvene založbe Filozofske fakultete, poziva k obnovi idej razsvetljenstva. Heath opozarja, da so danes številni ljudje zaskrbljeni zaradi političnega ozračja in upadanja meril poštenosti ter resnice v političnem govoru. Vznemirja jih tudi, koliko ljudi na videz oblikuje nekakšno vzporedno resničnost: "Pomislite na odnos do covida, spreminjanje s tem povezanih dejstev, zavračanje podnebnih sprememb. To številnim vzbuja skrb. Radi bi videli, da se v javnem govoru obnovi razumnost."

V oddaji bomo govorili o sodobnem zatekanju k nagovarjanju močnih čustev in o množičnih medijih ter družbenih omrežjih, ki stavijo na spektakelsko formo komuniciranja in poudarjajo moč enostavnih razlag. Zakaj je danes nujen napor uma? O možnosti drugega razsvetljenskega projekta so razmišljali sociologinja kulture Ksenija Vidmar Horvat ter filozofi Mirt Komel, Gregor Moder in Tomaž Grušovnik.