Andrzeja Bature (1940–2017) kot fotoreporterja niso zanimali klasično orentirani in inscenirani medijski dogodki. Namesto tega je svoj objektiv obračal proti urbanemu okolju, podeželskim vasicam in vsakdanu običajnih ljudi. Njegovo delo opisujejo kot socialni dokumentarizem s subjektivnim pridihom. Foto: Galerija Photon
Andrzeja Bature (1940–2017) kot fotoreporterja niso zanimali klasično orentirani in inscenirani medijski dogodki. Namesto tega je svoj objektiv obračal proti urbanemu okolju, podeželskim vasicam in vsakdanu običajnih ljudi. Njegovo delo opisujejo kot socialni dokumentarizem s subjektivnim pridihom. Foto: Galerija Photon
Zora Plešnar, Sestre, 1976, čb fotografija na papirju, foto digitalno Marko Tušek. Zora Plešnar (1925–2021) je bila v sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja ena redkih žensk v družbi fotografov. Njene fotografske podobe krajin so povzdignjene v nadrealno, prividno, imaginarno, sanjsko. Rada pa se je posvečala tudi portretom, še posebej portretom otrok in običajnih ljudi. Foto: Galerija Photon
Zora Plešnar, Sestre, 1976, čb fotografija na papirju, foto digitalno Marko Tušek. Zora Plešnar (1925–2021) je bila v sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja ena redkih žensk v družbi fotografov. Njene fotografske podobe krajin so povzdignjene v nadrealno, prividno, imaginarno, sanjsko. Rada pa se je posvečala tudi portretom, še posebej portretom otrok in običajnih ljudi. Foto: Galerija Photon

Gre za projekt Galerije Photon, ki si je postavila vprašanje, kako je fotografija beležila čas pred prelomnimi dogajanji pred 30 leti v Vzhodni Evropi, in sicer v življenju navadnih ljudi.

"Ne zanimajo jih usodni zgodovinski dogodki in velike osebnosti, ampak želijo s tem razstavnim projektom ponuditi vpogled v vsakdanje življenje in predstaviti nekatera protislovja družbenega sistema, ki je gradil na utopični viziji prihodnosti," poudarjajo ob razstavi v Fotografskem muzeju Maribor.

Razstavni projekt, ki je bil lani na ogled v Galeriji Photon v Ljubljani, je zasnoval in kuriral Dejan Sluga. Navdihnila ga je knjiga Kako smo preživeli komunizem in se zraven smejali hrvaške pisateljice Slavenke Drakulić, od katere so si tudi izposodili podnaslov projekta. S fotografijami se predstavljajo avtorji Andrzej Baturo iz Poljske, Vladimir Birgus iz Češke, Janez Korošin in Zora Plešnar iz Slovenije, slovensko-avstrijski fotograf Branko Lenart, Anton Podstrasky iz Slovaške ter Janos Szasz in Lenke Szilagyi iz Madžarske.

Z to, da bi ponovno prelistali "družinske albume" nekdanjih socialističnih držav, predstavljajo nekatere pomembne fotografe iz regije, ki so dokumentirale življenje v Vzhodni Evropi v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja.

Anton Podstrasky, Lost Poet, 1965–1970. Foto: Galerija Photon
Anton Podstrasky, Lost Poet, 1965–1970. Foto: Galerija Photon

Angažirano-kritični odnos zaradi cenzure ni bil mogoč, zato sta spregovorili ironija in humor
Pri tem v ospredju niso usodni zgodovinski dogodki in velike osebnosti, ampak nekatera protislovja družbenega sistema, ki je gradil na utopični viziji prihodnosti. "Vsem fotografom je, tudi ob različnih formalno-estetskih izhodiščih, skupen subjektiven in mnogokrat humoren pogled na banalno in absurdno vsakdanjost," je zapisal avtor razstave. Pri večini gre za pristop, kjer je na prvo mesto postavljena subjektivna interpretacija realnosti, medtem ko je socialno-angažirani vidik pogost v ironičnih, včasih tudi sarkastičnih podtonih upodobljenega. Pri tem so vidne razlike med fotografi, ki prihajajo iz bolj “trdih” socialističnih (sedanjih “višegrajskih”) držav, s tremi avtorji, ki predstavljajo podobe iz nekdanje Jugoslavije (Lenart, Korošin, Plešnar).