Njegove slike se znajdejo v dialogu in sopostavitvi s fotografijami utrinkov iz različnih stanovanj, kopici podob, naklonjenih vsakdanjemu, bizarnemu in presenetljivemu, piše v opisu razstave.

Kocjančiča "poznamo predvsem kot slikarja, ki v brezprostorje slikarskega platna naseljuje abstrahirane reminiscence predmetov, delov človeškega telesa ter nekakšnih hibridnih bitij. Ne izogiba se le jasnosti motiva, temveč tudi barv; čiste barve so pri njem redke," je zapisala kuratorka Iza Pevec.

Umetnik gledalcu oz. gledalki ne želi ugajati – rad išče barvne kombinacije, ki ne veljajo za lepe, njegova poteza je na videz nekoherentna, "popačitve v otroški maniri pa nas spomnijo na art brutovsko iskanje neobremenjenega izraza", je naštela kuratorka.
Tokrat pa se Kocjančičeve slike znajdejo v dialogu in sopostavitvi s fotografijami utrinkov iz različnih stanovanj, kopici podob, naklonjenih vsakdanjemu, bizarnemu in presenetljivemu. "Čeprav ob fotografiranju ni imel v mislih slik in kiparskega dela, lahko morda zdaj, ko razstavlja vse troje, razmišljamo o podobnem veselju do opazovanja, čudenja in beleženja sveta okoli sebe," meni Iza Pevec.

Kot je še zapisala, se je ob Kocijančičevih fotografijah najprej spraševala – čigav dom je to? "Lahko bi šlo za stanovanje babice, kot ga je dokumentiral Boštjan Pucelj ali Tanja Lažetić s fotografijami, mestoma podobnimi Kocjančičevim," je razmišljala kuratorka in dodala: "Pred mojimi očmi se je moralo zvrstiti kar nekaj podob, preden sem doumela, da pri Kocjančiču ne gre za eno samo stanovanje. Gre za stanovanja neznancev, sem izvedela, kjer je umetnik delal kot pleskar."

Simon Kocjančič (1979) je diplomant slikarstva na Visoki strokovni šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Deluje na področju slikarstva, risbe, grafike, fotografije in umetniških fanzinov. Doslej je razstavljal na številnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini. Svoj likovni profil gradi na stičišču figuralike in abstrakcije. Privlači ga svet nasprotij, od nians barv, zabrisanosti motivov in njihovih pomenov do razlikovanja med osebnim in družbenim ter notranjim in zunanjim svetom.