Do sredine aprila letos si je v gradu Tivoli mogoče ogledati razstavo Victor Vasarely v odmevu, ki predstavlja izbor grafik, slik in objektov tega madžarsko-francoskega umetnika Victorja Vasarelyja (1906–1997), ki se je v zgodovino zahodne umetnosti po drugi svetovni vojni zapisal s specifičnim vizualnim vtisom, osredotočenim na geometrijo in optično iluzijo. Razstava poleg njegovih del predstavlja tudi recepcijo njegovih idej v Sloveniji in regionalnem prostoru.

Vasarely, med drugim avtor logotipa avtomobilske znamke Renault, je bil eden od ključnih umetnikov optične in kinetične umetnosti, ki jo je zaznamoval s svojimi premisleki in odločnimi, deloma utopičnimi stališči do umetnosti, statusa umetniškega dela in vloge umetnika, so o umetniku zapisali v MGLC-ju. Bil je recimo mnenja, da prava umetnost ni tista, ki reproducira stvarnost, temveč tista, ki se od nje oddaljuje. Prav tako je svojo vizijo estetike utemeljil na prepričanju, da tehnologija radikalno spreminja naš svet, še posebej tedaj, ko ga želimo dojeti intuitivno, z intelektualno globino in energijo.

Vasarely se je rodil leta 1906 v Pecsu na Madžarskem. Slikarstvo je študiral na akademiji Muhely, ki je znana tudi kot budimpeški Bauhaus. Po prvi samostojni razstavi leta 1930 je odšel v Pariz, kjer je sprva delal kot kreativni svetovalec v oglaševalskih agencijah in grafik. Sodeloval je pri ustanovitvi pariške Galerije Denise Rene, kjer je leta 1944 pripravil tudi svojo prvo razstavo v Franciji.

Vasarely je veljal kot velik ljubitelj džeza, saj nudi veliko prostora za improviziranje. Tudi svojo barvno skalo je zreduciral na zgolj 84 barvnih kombinacij, pri čemer je izhajal iz sedmih barv in njihovih 12 odtenkov, kar sovpada z glasbeno kromatično lestvico. Uporabljal je številne geometrijske oblike (kroge, kvadrate in elipse), ki dajejo njegovim delom globino in gibanje.

"Njegova dela, ki so na razstavi, se povezujejo s časom 60. in 70. let, ko je Vasarely intenzivno razstavljal na Mednarodnem grafičnem bienalu. Leta 1965 je dobil tudi grand prix," je za TV Slovenija povedal kustos razstave Božidar Zrinski.

Poleg uvida v Vasarelyjevo ustvarjanje razstava ponuja vpogled v lokalni in regionalni prostor in kaže na recepcijo idej, ki jih je soustvarjal in zagovarjal. Predstavlja raznolik izbor del slovenskih in hrvaških likovnih umetnikov in (grafičnih) oblikovalcev, ki so bili z njim na različne načine povezani, so se z umetnikom celo osebno poznali ali pa jih je z njim družilo zgolj zanimanje za podobna likovna vprašanja.

Dela na Madžarskem rojenega umetnika so na razstavi namreč v dialogu z deli slovenskih in hrvaških umetnikov, kot so Jože Brumen, Josip Gorinšek, Drago Hrvacki, Danilo Jejčič, Ivan Picelj, Sandi Renko, Vjenceslav Richter in Miroslav Šutej. Obenem so ob njih predstavljena tudi dela iz nekdanjega študentskega programa B (1960–1962) umetnikov, kot so Marjana Butala, Jure Kleindienst, Majda Kregar, Vesna Lampret, Janez Marinšek, Saša J. Mächtig, Nastja Okrožnik, Jana Omersa, Tonči Paviškov, Franc Popek, Jože Piber, Alojz Šoster in Anica Vidmar.

Kustosa razstave sta Gregor Dražil in Božidar Zrinski, za oblikovanje pa je poskrbel Borut Popenko.