Čast recitiranja verzov, ki so zbrani tudi v slovenski himni, je pripadala starosti dramskih umetnikov in nosilcu Borštnikovega prstana Poldetu Bibiču, verze drugih pesmi največjega slovenskega poeta Franceta Prešerna, ki je umrl ravno na današnji dan pred 161 leti, pa so zrecitirali, nekateri tudi zapeli, člani Združenja dramskih umetnikov Slovenije.

Poleg Poldeta Bibiča so na stopnice Prešernovega spomenika stopili Sandi Pavlin z Gazelo III., Sergej Ferrari z uvodom iz dela Krst pri Savici, Danijel Malalan, ki je Prešernovo pesem Kam? zapel. Tomaž Gubenšek je recitiral Prispodobe ljubezni, Karel Brišnik vse Sonete nesreče, Iva Zupančič Povodnega moža, Andrej Nahtigal pesem Strunam, Štefka Drolc pa je tradiciji zvesto ganila z recitacijo pesmi Nezakonska mati. Poleg naštetih so nastopili še Jožica Avbelj, Iztok Jereb, Jože Mraz, Milan Štefe, Marjana Brecelj in drugi.

Pred začetkom recitala je obiskovalce, ki so na ta slovenski kulturni praznik prekrili Prešernov trg, nagovoril župan Zoran Janković, ki je povedal, da se mu je med spremljanjem osrednje kulturne proslave večer prej še enkrat utrnilo, da je prava proslava ob kulturnemu dnevu pravzaprav ravno ta pred Prešernovim spomenikom, kjer Prešernovi verzi neposredno nagovorijo Ljubljančanke in Ljubljančane. Po njegovih besedah lahko le umetniki "pokažejo, kaj je umetnost". Umetnost in umetniki ne potrebujejo, "da se jih poveličuje, ker so že sami po sebi veličina," še meni župan.

'Priča smo destrukciji demokratične slovenske države'
Prireditve, ki se je pred leti pričela kot protest in delček boja za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije, pa se po dolgih letih sodelovanja letos iz protesta ni udeležil igralec in pesnik Tone Kuntner. Kot je za MMC pojasnil 'gre za nekakšen (selektivni) 'kulturni molk', za opozorilo, da je nekaj zelo narobe v deželi in v mestu, kjer je mogoče javno omalovaževanje in norčevanje iz osamosvojitve.' Ob tem našteva županovo odstranitev razstave o osamosvojitvi Slovenije na Ljubljanskem gradu pred leti, poimenovanje avenije po diktatorju JBT, predsednikovo odlikovanje vodji nekdanje tajne službe totalitarnega režima … "in še bi lahko našteval," pravi, "ker so vsa 'dobro premišljena' in ne slučajna - simbolična dejanja rehabilitacije totalitarne miselnosti, torej destrukcija demokratične slovenske države."

"Kar ni tuje zaničuješ"
Kuntner, ki je z veseljem in s posebnim odnosom sodeloval domala na vseh nastopih do zdaj, je na vprašanje, ali se Slovenci dovolj zavedamo pomena skrbi za slovenščino, odgovoril: "Odločno premalo." Razlog vidi tudi v "do vsega gnus, kar s tujstva k nam ne hodi". Kakor je zapisal Fran Levstik in prej še Prešeren:
'Kar ni tuje zaničuješ,
starih šeg se zgublja sled,
pevcev svojih ne spoštuješ,
za dežele čast si led!'

Kako občuti pesnik in igralec kulturno identiteto Slovenije v času samostojnosti v primerjavi s preteklim obdobjem? "Do svoje samostojne države smo prijadrali s samozavedanjem in trmasto ljubeznijo. Država naj bi bila tudi garancija za naš nadaljnji narodni obstoj. Z integracijo v evropsko družino držav in z odpiranjem v svet smo sprejeli toliko večjo odgovornost zase. Če s svojo duhovno močjo in samozavestjo ne bomo obranili svoje identitete, pač nismo vredni, da smo."

Prešernovi vrezi na vse konce Slovenije in naprej
Že 24. so pod Prešernovim spomenikom v središču prestolnice organizirali recital Prešernove poezije, ki se je pričel točno opoldne, prisluhniti pa mu je bilo mogoče tudi v neposrednem prenosu na Radiu Slovenija, ki je tudi letošnji medijski pokrovitelj recitala. Z radijskim prenosom je želelo Združenje dramskih umetnikov ponesti Prešernovo pesem po vsej Sloveniji in z umetniško besedo razveseliti tudi rojake v zamejstvu in po svetu.