Stanislava Zadravec Caprirolo je bila kot predstavnica Banke Slovenije članica medresorske komisije, ki je predlagala gradiva vladi glede ukrepov za stabilnost bank. Poleg tega je Banka Slovenije vsebinsko pregledovala predloge bank za prenos terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). V tej luči je preverjala skladnost z zakonom, pa tudi sledenje cilju, da naj bi se terjatve na DUTB prenašale celostno in učinkovito.

Banka Slovenije je tako delovala kot koordinator med bankami, če je ena banka pri določeni družbi predlagala prenos terjatev, druga pa ne. S tem so želeli doseči lažje prestrukturiranje in pa doseči višje cene prodanega premoženja in višje poplačilo državne pomoči.

Pregled kakovosti sredstev v bilancah bank je bil po besedah Zadravec Caprirolove zahteva Evropske komisije, ki je že v svojem poročilu o makroekonomskih ravnovesjih na začetku leta 2013 zahtevala od Slovenije sistemski pregled bančnega sektorja od neodvisnih cenilcev in izvajalcev stresnih testov. "Izražala je namreč nezaupanje v zmožnost ohranjanja finančne stabilnosti," je pojasnila. Po informacijah, ki jih je dobila, naj bi s tem pogojevala tudi odobritev državne pomoči za NLB.

"Dejstvo je, da so se razmere v sistemu skokovito poslabševale, prav tako število stečajev in slabe gospodarske razmere. Seznanjena je bila tudi z večkratnimi neuspešnimi poskusi več bank, da bi se dokapitalizirale," je pojasnila nekdanja viceguvernerka Zadravec Caprirolova, ki je morala odgovarjati na vprašanja glede sodelovanja revizijske hiše Deloitte pri opravljanju stresnih testov in pregleda kakovosti aktive bank.

Na vprašanje, ali je prihajalo do navzkrižja med Evropsko komisijo in medresorsko komisijo pri vprašanju, ali bo to opravil Deloitte, je pojasnila, da so na komisiji govorili o tem, ali lahko to Deloitte opravi po tem, ko je bilo prvo vrednotenje, pri katerem so sodelovali kot podizvajalci, zavrnjeno.

"Komponenta časa je bila v tistih razmerah zelo pomembna; to je bil od Banke Slovenije eden od elementov, ki so bili pomembni. Drugi je bil, da pregleda kakovosti aktive ne dela tisti, ki je delal redne preglede," je dejala. Vse tri državne banke so zaprosile za pomoč, mnenje sveta banke pa je bilo, da časovnica pregleda NLB-ja ne bi bila tako dolga, kot je bila za celoten bančni sistem, saj je moral NLB čim prej dobiti pomoč.

Gledano v celoti terjatve očitno niso bile ocenjene prenizko, medtem ko posameznih primerov ni želela komentirati. "Je pa v procesu očitno prihajalo do razlik, saj je recimo eden od izvajalcev določenega komitenta označil kot plačnika, drugi pa kot neplačnika. Te primerjave smo pregledovali in seveda so se morali uskladiti," je pojasnila. Banke sicer najlažje presojajo, kaj je zanje najbolj smiselno, da se prenese. Banka Slovenije je sicer dala pisna navodila, kaj naj bi bile prioritete – terjatve do gradbeništva in finančnih holdingov –, prav neposredno pa na to ni vplivala. "Svet Banke Slovenije tako gotovo ni na nikogar pritiskal," je zatrdila.

Pričanje vodje kontrolinga v NLB-ju

Pred komisijo je pričala tudi Katarina Knapič Lapajne, ki je bila v času izvedbe bančne sanacije vodja kontrolinga v NLB-ju, pristojnega za program prestrukturiranja. Ta program je banka pripravila konec leta 2012, pri čemer ni vključeval slabe banke in prenosa terjatev nanjo. Pri nadaljnjem seznamu terjatev bank, ki je bil pripravljen po sprejemu zakona, s katerim se je ustanovil DUTB, pa njen oddelek ni več sodeloval, saj ga je na podlagi vladne uredbe pripravil oddelek rizika.

"Ko smo bili že v ciljni ravnini, pa se je pojavilo vprašanje, ali mora banka na novo pripraviti program prestrukturiranja. Dosežen je bil dogovor, da banki ni treba na novo vzpostaviti celotnega projekta, ampak le posodobiti finančne projekcije." Dejala je, da ni imela težav s tem, da podpiše izjavo o zaupnosti glede številk, ki so jih po navodilu Banke Slovenije dodali v načrt prestrukturiranja.

Uprava banke te informacije po njenih besedah ni dobila. "Ne drži pa poročanje medijev, da smo bili tam prisiljeni pustiti računalnik do javne objave. To je bila moja odločitev, da ne bi prišlo do suma, da bi informacije z naše strani prišle v javnost," je navedla.

Direktor DUTB-ja se ni spominjal podrobnosti

Janez Škrubej, ki je bil času pred sanacijo bank leta 2013 zastopnik slovenskega dela družbe Deloitte, ki je izvajala pregled aktive v bankah, nato pa je bil izvršni direktor DUTB-ja, na večino vprašanj pred preiskovalno komisijo DZ-ja ni odgovoril, in sicer ker da ni bil pristojen za posamezno področje ali ker se ne spomni podrobnosti.

Škrubej – ki je bil v času odločanja o izvajalcu pregleda aktive v bankah pred njihovo državno sanacijo pravni zastopnik družb Deloitte revizija in Deloitte svetovanje, nato pa je bil od decembra 2013 do konca oktobra 2017 izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) – podrobnosti o metodologiji, ki je bila uporabljena pri pregledih bank in o kateri je zanimalo predsednika komisije Jerneja Vrtovca (NSi), ni govoril.
Kot je dejal, je bil kot pravni zastopnik družb le podpisnik pogodb, vsebinsko pa s projektom ni bil seznanjen. Odgovorna sta bila partnerja v Deloitte za regijo Adriatic in za finančno svetovanje za centralno Evropo. Članico komisije Meiro Hot (SD) je zanimalo, kako lahko Škrubej zatrjuje, da ni odgovoren za vsebino, če je bil podpisnik pogodb.

"Drugi so zadeve pregledovali s pravnega in vsebinskega vidika, jaz sem bil le kot predstavnik družbe," je pojasnjeval in dodal, da verjame, da je bilo vse v skladu z zakonom.

Škrubej je potrdil, da je sodeloval na sestankih, ni pa razkril vsebine, in sicer ker se ali ne spomni ali pa sta bila za vsebinski del projekta odgovorna omenjena partnerja. Tudi glede razlik med pregledi leta 2012, pri katerih je bil Deloitte podizvajalec ERC-ja, in pregledi leta 2013, ki jih je izvajal Deloitte, ni mogel govoriti; kot je dejal, se je pred iztekom projekta, oktobra 2013, izločil zaradi imenovanja za izvršnega direktorja DUTB-ja.

Vrtovec sicer z njegovimi odgovori večinoma ni bil zadovoljen. "Ne vem, zakaj se igramo skrivalnice; ali res ničesar ne veste ali se samo delate, da ničesar ne veste," mu je dejal Vrtovec.

Prav tako Škrubej ni ponudil odgovora na vprašanje, zakaj naj bi Evropska komisija nasprotovala temu, da Deloitte sodeluje pri stresnih testih. Dejal je, da se detajlov ne spomni, saj ni bil odgovoren za vsebinske podrobnosti projekta. Vrtovec je namignil na morebitno navzkrižje interesov, vendar Škrubej tega ni želel komentirati, saj bi na takšna vprašanja lažje odgovorili v Deloittu. "Ne vem. Tako je, da vam čisto iskreno povem," je dejal Škrubej.

Zatrdil je, da ni bil nikoli v konfliktu interesov. Vrtovec ga je spraševal o izbiri družbe Admetam za svetovanje pri prodaji Alpine – v Admetamu je takrat delal nekdanji menedžer Deloitta v Zagrebu – ter o lobiranju za "neko avstrijsko podjetje".

Glede Admetama je Škrubej dejal, da so družbo angažirali brez razpisa, ker se je mudilo z oceno, ali bo družba "preživela" do konca prodajnega postopka (za katerega je svetovala družba EY), to pa so storili po posvetovanju s službami DUTB-ja.

Tudi glede drugega primera – kot je potrdil Škrubej, glede predloga za stečaj družbe T2 – je zanikal kakršen koli konflikt interesov. Gre za primer, ko je DUTB predlagal stečaj T2, Škrubej pa se je pred tem še kot predstavnik Deloitta v imenu Telekoma Austria zanimal za nakup T2. "Recimo, da tudi če sem pred leti, hipotetično, deloval v skladu z nekim mojim področjem dela, da bi opravljal storitve za kupca podjetja, in bi bilo čez nekaj let to podjetje dolžnik DUTB-ja, potem to ne pomeni, da sem v konfliktu interesov," je dejal. Gre za časovno oddaljenost, prav tako sam ni imel nobene koristi od tega.

Glede prodaje zemljišča nekdanjega KLI Logatec je Škrubej dejal, da je šlo za specifično zemljišče in da so potrebovali precej časa, da so ga pravnoformalno pripravili za prodajo. Sicer pri prodaji ni sodeloval, "zaplet" glede postopka prodaje pa je primerjal s prodajanjem stanovanja, ki je ocenjeno na 150.000 evrov, lastniku ga je uspelo prodati za 200.000 evrov, nato pa se je pojavil nekdo, ki je pripravljen plačati 400.000 evrov, a ne prvotnemu lastniku.

Favoriziranje Deloitta?

Preiskovalna komisija DZ-ja o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v Družbi za upravljanje terjatev bank, ki je začela svoje delo sredi marca, je najprej zaslišala Mitjo Mavka, ki je bil v času sanacije bank leta 2013 državni sekretar za zakladništvo in je bil med drugim zadolžen za sanacijo bančnega sistema.

Mavko je bil eden izmed ključnih ljudi, ki so se dogovarjali z Evropsko komisijo glede obremenitvenih testov slovenskih bank, čemur so sledile večmilijardne dokapitalizacije.

Mavku je predsednik komisije Jernej Vrtovec večkrat očital dajanje prednosti revizijski hiši Deloitte pri pregledu stanja bank, čeprav je Evropska komisija reference in metodologije teh revizorjev večkrat zavrnila.

Mavko je odvrnil, da so želeli čim prej odločbo o državni pomoči, Deloitte pa je že v letu 2012 opravil podobno "vajo" in zato je menil, da bi lahko ob angažmaju te družbe postopki stekli hitreje. "Imeli smo neformalno zagotovilo predstavnikov Evropske komisije, da bodo storili vse, da bo odločba izdana hitro, če bomo imeli pravočasno zagotovljene rezultate pregleda aktive in stresnih testov," je pojasnil.

Na vprašanje, zakaj je medresorska delovna skupina, ki se je ukvarjala s sanacijo bank, vztrajala, da se za izvedbo testov in pregledov predlaga Deloitte, je Mavko ponovil, da so želeli rezultate čim prej, predvsem pred 1. avgustom 2013, ko je začelo veljati novo sporočilo Evropske komisije o državnih pomočeh.

Evropska komisija je po njegovem mnenju pri tem, da se v letu 2013 izvedejo novi testi pri 10 bankah, ne le pri treh največjih ‒ čeprav so bili pregledi NLB-ja, Nove KBM in Abanke izvedeni že v preteklih letih ‒ vztrajala iz dveh razlogov: ker državi v štirih letih do leta 2013 sami ni uspelo sanirati bank in ker so bili za leto pozneje načrtovani vseevropski testi ECB-ja in je komisija želela enako stroga merila. "Evropska komisija nam ni verjela, ker smo štiri leta 'pacali' z bankami," je povzel Mavko.

Iz Deloitta v družbe, ki so kupovale terjatve

Vrtovec je Mavka spraševal tudi, ali je Deloitte pri pregledu moral sodelovati, da so nato njegovi zaposleni odšli v svetovalne družbe, ki so kupovale terjatve. Mavko je to zanikal in poudaril, da ni obstajal nikakršen tak naklep. "Če menite, da je prišlo do zlorabe notranjih informacij, pa menim, da obstajajo postopki, da se to sankcionira," je dejal.

Glede prenosa slabih terjatev na DUTB je Mavko potrdil, da je (najvišjo) prenosno vrednost določila Evropska komisija. Banke so v prvi fazi same predlagale, katere terjatve bi prenesle, medresorska skupina je le usklajevala, da so terjatve do določenega podjetja prenesene (ali ne) pri vseh bankah, kjer je bilo to podjetje stranka, je dodal.

Nabor terjatev za prenos je bil po njegovi oceni ustrezen, člani medresorske komisije pa se po njegovih besedah niso opredeljevali do posameznih predlogov za prenos terjatev. Zanikal je, da bi medresorska skupina vplivala, da ni prišlo do prenosa terjatev v primeru družb Marmor Hotavlje in Kolektor.

Prenosne vrednosti so bile po njegovih besedah višje od poštene vrednosti ‒ po tej je DUTB sam ovrednotil preneseno premoženje ‒ zato so nastale razlike v prenosnih vrednostih in vrednostih v bilancah DUTB-ja. Pri NLB-ju npr. je razlika znašala okoli 130 milijonov evrov, je dejal Mavko.

Sorodna novica Brezno: Sanacija slovenskih bank – Slovenija poskusni zajček Evropske komisije

V krizi 30 milijonov evrov za revizijo, ki ni temeljila na mednarodnih standardih

Na vrhuncu gospodarske krize v Sloveniji se je leta 2013 v slovenskih bankah začel pregled kakovosti sredstev, ki sta ga opravljali svetovalni podjetji Deloitte svetovanje in Ernst and Young svetovanje. Ti dve svetovalni podružnici dveh revizijskih hiš, ki se sicer nista nikoli ukvarjali z revizijami in ocenjevanji bank, pa je po nasvetu iz Evropske centralne banke in Evropske komisije izbral državni sekretar finančnega ministrstva Mitja Mavko. Ministrstvo je v takratni vladi Alenke Bratušek vodil Uroš Čufer.

Kot je poročala Mojca Šetinc Pašek v raziskovalnem novinarskem projektu Brezno, sta obe svetovalni podjetji v pogodbenih klavzulah dali zelo jasno vedeti, da njihov izdelek ne bo zanesljiv in da ne gre za revizijo, ki mora temeljiti na mednarodnih računovodskih standardih.

Ministrstvo za finance je kljub temu sklenilo pogodbo in omejilo znesek pogodbe na milijon in 890 tisoč evrov. Toda NLB je na koncu za ta pregled kakovosti premoženja plačal kar tri milijone in pol evrov. Podjetje Deloitte pa je z NLB-jem v tem času v dveh letih skupaj zaslužilo skoraj pet milijonov evrov. Podoben znesek je podjetju Ernst and Young svetovanje plačal NKBM. Banka Slovenije pa je za izvedbo stresnih testov za podjetji Oliver Wyman in Roland Berger odštela kar 21 milijonov evrov. Za vse skupaj je šlo torej več kot 30 milijonov evrov.

Izbris imetnikov podrejenih obveznic

O izbrisu imetnikov podrejenih obveznosti je povedal, da ne Evropska komisija ne nihče drug ni vztrajal pri popolnem izbrisu. Pogovarjali so se o participaciji imetnikov teh papirjev, in sicer je zakon predvidel ali izbris ali konverzijo v kapital. Kateri način bo uporabljen, je bilo odvisno od tega, kolikšen manko je bil ugotovljen v posamezni banki. Če bi bil primanjkljaj nižji od obstoječega kapitala in vsote podrejenih obveznosti, bi bile te konvertirane v lastništvo. Ker pa je bil primanjkljaj višji, so te podrejene obveznosti z odločbo Banke Slovenije prenehale, je dodal Mavko.

Mavko: Z ukrepi smo stabilizirali finančni sistem

"Z ukrepanjem v letu 2013 nam je uspelo finančni sistem stabilizirati in zagotoviti pogoje za gospodarsko rast," je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v DUTB-ju poudaril Mavko. Da izračunani kapitalski primanjkljaj ni bil pretiran, so po Mavkovem mnenju pokazali vseevropski testi Evropske centralne banke leto pozneje. Na podlagi teh testov Mavko ocenjuje, da so bili "ukrepi ustrezni, primerni in zadostni" ter so povrnili zaupanje v slovenski bančni sistem in slovensko gospodarstvo.

Komisija o DUTB-ju se bo pri svojem delu osredotočala tudi na drage svetovalne pogodbe, ki jih je sklepal DUTB in so odmevale v javnosti. Glede sodelovanja z družbo Quartz je Mavko dejal, da je bilo podjetje angažirano, še preden je on prišel v DUTB. Vsaj del zunanjih izvajalcev je bil sicer po njegovih pojasnilih angažiran, ker v letu 2013 kadrovska struktura v DUTB-ju še ni bila izpopolnjena. To se je nadaljevalo še v prvi polovici leta 2014, nato je upravni odbor ocenil, da nadaljevanje sodelovanja ni več potrebno.